Darja Kocbek
Pogajanja, koliko denarja bo po letu 2020 na voljo v proračunu EU nasploh in s tem tudi, koliko ga bo na voljo za razvoj regij in kohezijo, prehajajo v ključno fazo. V tem okviru so se voditelji 16 članic EU, ki so se poimenovale prijateljice kohezije, minuli konec tedna srečali na Portugalskem. Predsednik portugalske vlade Antonio Costa je to srečanje sklical kot vodja skupine in predstavnik države, ki je kohezijsko politiko določila kot enega svojih ključnih ciljev za obdobje po letu 2020, in to pred pomembnim bruseljskim vrhom EU o prihodnjem sedemletnem proračunu unije, ki bo 20. februarja.
Šarec v petek v Bruslju
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je sklicatelj tega vrha, se v tem tednu ločeno sestaja z voditelji 16 članic EU. Sestanek s predsednikom odhajajoče slovenske vlade Marjanom Šarcem je predviden ta petek, so za STA potrdili v njegovem kabinetu. Michel na sestanek ni poklical le voditeljev iz skupine držav prijateljic kohezije, saj so med njimi tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, italijanski premier Giuseppe Conte in madžarski premier Viktor Orban.
Šarec se v soboto zaradi slabega počutja ni udeležil srečanja na Portugalskem, slovensko delegacijo je vodil "le" državni sekretar v njegovem kabinetu Igor Mally. Ministrica za razvoj in kohezijsko politiko Angelika Mlinar nam je pojasnila, da se po odpovedi Šarca ona kot pristojna ministrica tega srečanja ni udeležila zato, ker ni bila vabljena.
Loviti najrazvitejše
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je, po poročanju Jutarnjega lista, na Portugalskem dejal, da ni slučajno, da se je, kot prijateljice kohezije, združilo 17 članic EU od Baltika do Mediterana. "Kohezijska politika je dejansko sila, redistributivna sila proračuna EU, ki jo prebivalci EU potrebujejo, ne glede na to, kje živijo, posebno pa v tistih regijah držav članic, kjer želimo doseči stopnjo razvoja najrazvitejših oziroma povprečje razvitih regij," je dejal na skupni konferenci za novinarje z Antoniem Costo.
Po vrhu, ki sta se ga udeležila tudi evropski komisar za proračun in administracijo Johannes Hahn in evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira, so iz kabineta predsednika slovenske vlade sporočili, da so se voditelji in drugi visoki predstavniki Bolgarije, Češke, Cipra, Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije "zavzeli za ambiciozen, uravnotežen in pravičen dogovor o večletnem finančnem okviru EU za naslednje sedemletno obdobje, pri tem pa izrazili jasno nasprotovanje zmanjševanju sredstev kohezijske politike".
V skupni izjavi so tudi izpostavili, da nobena država članica ne bi smela biti deležna drastičnega in neproporcionalnega znižanja kohezijskih sredstev. "Potrebujemo več Evrope, in ne manj, zato bi morali v pogajanjih vztrajati pri predlogu, ki ga je spomladi 2018 predlagala Evropska komisija," je po poročanju STA dejal Igor Mally.
"Pogajanja so na višku, mi pa prikrivamo težave"
"Pogajanja in pritiski z različnih strani glede finančnega okvira za naslednjih sedem let so na višku. Predlogi, da se zmanjšajo kohezijska sredstva, so za Slovenijo izjemno nevarni in proti njim bi se bilo treba boriti skupaj z vsemi drugimi državami, ki so v enakem položaju. Slovenija je neto prejemnica in kohezijska sredstva nam pomenijo pomemben vir za razvoj. Ključno za uspeh pri pogajanjih je, da na pomembnih sestankih zagotovimo udeležbo na najvišji ravni. Očitno bomo na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo še ta mesec, ponovno izgubili priložnost, da se postavimo zase, ker ne vemo, kdo bo po padcu vlade Slovenijo sploh zastopal. Visoki uradniki se, kljub strokovnemu znanju, v družbi predsednikov vlad najbrž ne morejo pogovarjati na enaki ravni. Glede črpanja sredstev z aktualne finančne perspektive po besedah ministrice Mlinarjeve ni nobenih težav. Bojim se, da vendarle so, kar kažejo tudi podatki in poročila s terena. Najslabše je, da pristojni težave prikrivajo," očita Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke.
Kdo bo močnejši - plačnice ali prejemnice?
Evropska komisija je maja 2018 predstavila predlog, po katerem bi omenjeni večletni finančni okvir 2021-2027 obsegal 1135 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), vendar skupina držav neto plačnic vztraja pri znižanju obsega na 1020 milijard evrov (en odstotek BND). Za kohezijsko in kmetijsko politiko je denimo predvidenih 373 milijard evrov, kar je za 10 odstotkov manj kot v finančnem obdobju 2014-2020.
Ključna bi bila koordinirana akcija
"Z neudeležbo Slovenije na nedavnem srečanju prijateljev kohezije na Portugalskem je nastala velika škoda. Dejstvo je, da je Slovenija v letu in pol zamenjala tri ministrice in ministre, pristojne za kohezijsko politiko. Pogajanja o prihodnji evropski blagajni so v sklepni fazi in zelo pomembno je, kakšen bo prihodnji položaj naše države in ali bomo obdržali položaj neto prejemnice EU-sredstev.
Zato se mi v tem trenutku zdi ključna koordinirana akcija Slovenije, predsednik vlade bi moral posebno zdaj storiti vse v pogajanjih in dvostransko na vseh ravneh, da bi zagotovil podporo kohezijski politiki in položaju naše države. Izjemnega pomena je tudi koordinirana podpora interesom Slovenije znotraj političnih skupin, ki jim pripadamo poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu. Žal od vlade nimamo dovolj informacij, da bi lahko še bolj aktivno, predvsem pa usklajeno in enotno zastopali interes Slovenije," ugotavlja Tanja Fajon iz skupne socialistov in demokratov.
Ujeti zadnji vlak
"Slovenija je še vedno neto prejemnica evropskih sredstev. Ker je to verjetno ena zadnjih finančnih perspektiv, ko bo iz evropskega proračuna lahko počrpala več sredstev, kot jih vplačala, je v tem trenutku bistveno, da primarno zaključi vse projekte, ki so v teku, in čim več počrpa iz trenutne finančne perspektive. Še bolj nujno in ključno pa je, da nemudoma pripravi tudi dober operativni akcijski program za prihodnjo finančno perspektivo ter jasno opredeli tiste strateško pomembne projekte in cilje, s katerimi bi se poskrbelo za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh območij in regij v državi. Pri pripravi ustrezne strategije bi morali biti pozorni zlasti na dejstvo, da so v Sloveniji še vedno velike razlike v razvoju med vzhodno in zahodno regijo, ki praktično ne bo več upravičena do kohezijskih sredstev. Slovenija bi morala poskrbeti za nedotakljivost sredstev vzhodne kohezijske regije, ki bi morala biti namenjena pametnim razvojnim projektom na tem območju države," meni Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke.
