Svarila, da so razmere vse bolj nevarne, in ocene, da je ruska invazija na zahodno sosedo pred vrati, se na Zahodu v zadnjih dneh stopnjujejo. Ameriški predsednik Joe Biden je v petek ocenil, da je ruski predsednik Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad, za danes pa je zaradi ukrajinske krize sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Beli hiši so medtem ponoči ponovili, da bi lahko Rusija - ta naj bi imela ob meji z Ukrajino že okoli 150.000 vojakov in svojih sil po informacijah Zahoda s terena ne umika, ampak jih kvečjemu še krepi, čeprav Moskva zadnje dni trdi nasprotno - vsak trenutek napadla Ukrajino.
Rusija in Belorusija podaljšali skupne vojaške vaje
Rusija in Belorusija sta se odločili podaljšati skupne vojaške vaje, ki naj bi se sicer končale danes. Kot razlog je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin navedel povečano vojaško aktivnost na zunanjih mejah obeh držav ter "eskalacijo" razmer na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednika Belorusije in Rusije Aleksander Lukašenko in Vladimir Putin sta se odločila nadaljevati pregled pripravljenosti sil, je sporočil Hrenin. Cilj vaj ostaja zagotoviti ustrezen vojaški odziv na morebitne zunanje grožnje. Za koliko časa se vaje podaljšujejo, ni navedel.
Skupne vojaške vaje v Belorusiji, ki so se začele 10. februarja, so zbudile veliko pozornosti. Skrb na Zahodu je zbujala predvsem okrepljena prisotnost ruskih vojakov. Tam jih je okoli 30.000.
V Moskvi in Minsku so zatrjevali, da se bodo ti vojaki po koncu vaj hitro vrnili v svoja domača oporišča, kot je sklepati iz današnjih besed Hrenina, pa za zdaj spričo podaljšanja vaj ostajajo v Belorusiji. Koliko ruskih vojakov bo ostalo, ni jasno.
Poteza bo po oceni AFP lahko razumljena kot dodatni pritisk na Ukrajino, ki se na vzhodu sooča z okrepljenim nasiljem med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko, na njenih mejah pa je po oceni Zahoda več kot 150.000 ruskih vojakov.
Prav tako gre po oceni nekaterih za jasen signal voditeljem, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, ki so Putina pozvali k umiku.
Pričakovanje, da bo ruska vojska izvedla splošen napad na Ukrajino, saj to nakazujejo vsi signali, je v soboto zvečer izrazila tudi zveza Nato oziroma njen prvi mož Stoltenberg. "Vojaki se ne umikajo, kakor trdi Rusija, ampak prihajajo vedno novi," je zatrdil za ARD in dodal, da obstajajo jasni znaki, da Rusija pripravlja pretvezo za napad.
Obveščevalni podatki kažejo, da namerava Rusija začeti invazijo, s katero bo obkolila Kijev
Nato je sicer v soboto svoje uslužbence iz Kijeva preselil v mesto Lvov na zahodu Ukrajine in v belgijski Bruselj, kjer je sedež zavezništva. Prav tako v soboto sta se Nemčija in Francija pridružili državam, ki svoje državljane pozivajo k takojšnjemu odhodu iz Ukrajine. Nemški in avstrijski letalski prevoznik, Lufthansa in Austrian Airlines, pa sta napovedala začasno ustavitev svojih letov v Kijev in Odeso.
Britanski premier je medtem v soboto v pogovoru za BBC namignil, da načrtuje Rusija "največjo vojno v Evropi po letu 1945". "Obstajajo vsi znaki, da se je ta načrt na nek način že začel," je dodal. Obveščevalni podatki po besedah Johnsona kažejo, da namerava Rusija začeti invazijo, s katero bo obkolila Kijev.
Vse bolj zaskrbljeni so tudi v EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v soboto zvečer v pisni izjavi opozoril, da smo priča nevarni krepitvi "manipuliranja" informacij z namenom ustvarjanja lažne pretveze za "vojaško eskalacijo".
Ruski mediji namreč vse glasneje trdijo, da pripravlja Kijev ofenzivo na proruski separatistični regiji Doneck in Lugansk, in množično poročajo o domnevnih napadih ukrajinske vojske na proruske sile na vzhodu države. Ukrajinske rakete naj bi padle celo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino. Tako oblasti v Kijevu kot na Zahodu tovrstne trditve označujejo kot povsem neutemeljene.
Uradna Moskva na konferenco kljub večkratnemu vabilu tokrat ni poslala svojih predstavnikov
Obenem je Borrell v izjavi podprl opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na vzhodu Ukrajine, ki imajo "ključno vlogo" pri preverjanju dejanskega dogajanja na terenu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v soboto govoril s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom, ki se bo danes po napovedih po telefonu znova slišal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski je v pogovoru zatrdil, da bo Ukrajina še naprej zadržana in se ne bo odzvala na ruske provokacije.
Zelenski je pred tem v soboto v svojem govoru na varnostni konferenci v nemškem Münchnu Zahodu očital politiko popuščanja Rusiji in poudaril, da njegova država že osem let "zadržuje eno največjih vojsk na svetu". Če je ruska invazija res pred vrati, kakor trdi Zahod, je Zelenski zahteval jasen časovni okvir pridružitve Ukrajine zvezi Nato, več vojaške pomoči in takojšnje sankcije proti Rusiji.
Vsakoletna konferenca v bavarski prestolnici se sicer danes končuje. V soboto, ko je v Münchnu nastopila vrsta svetovnih politikov, so jo pričakovano zaznamovala predvsem svarila pred veliko nevarnostjo s strani Rusije. Uradna Moskva sicer na konferenco kljub večkratnemu vabilu tokrat ni poslala svojih predstavnikov.
