Agresivno denarno ekspanzijo je znova vodil Fed, sledile so mu ostale pomembnejše centralne banke po svetu, med njimi tudi ECB. Mnogo krepkejša denarna širitev v ZDA kot v območju evra je glavni dejavnik, ki pojasni, zakaj se je tečaj EURUSD v 2020 povišal za devet odstotkov, od tega za pet samo v zadnjem kvartalu.
Rezultat aktualnih monetarnih politik v Evropi in ZDA bo najverjetneje povišanje ležarin v območju evra, medtem ko lahko ob znižanju brezposelnosti in ob obuditvi povpraševanja tvegamo višjo inflacijo predvsem v ZDA. Ob že tako povišani stopnji likvidnosti so šibkejši dolar, ležarine v območju evra in povišano inflacijsko tveganje v ZDA voda na mlin rasti delniških tečajev v 2021.
Portfelji nekaterih vlagateljev sicer še vedno vsebujejo povišane stopnje denarnih sredstev, saj na trgu še obstajajo mnoga tveganja, kot so nadaljevanje zgodbe z brexitom, potek cepljenja prebivalstva, nevarnejši sevi virusa, morebitna neučinkovitost fiskalnih politik in posledični stečaji majhnih podjetij.
Globalni delniški trgi so zabeležili pozitiven zaključek leta, v luči sprejetja drugega stimulativnega fiskalnega paketa v višini 900 milijard dolarjev, učinkovitih cepiv in zmage Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah.
V drugi polovici decembra se je pozitivni sentiment še bolj razširil tudi na evropskih trgih, predvsem zaradi odobritve prvega cepiva, ki je pomenil začetek cepljenja proti covid-19 tudi v EU. To pomeni, da bomo tudi v Evropi lahko omejitve ukrepov odpravljali nekoliko prej kot smo pričakovali. Ob tem pa se moramo zavedati, da hitrost proizvodnje cepiv in nov sev virusa trenutno zavirata začetno navdušenje, ki smo mu bili priča na delniških trgih ob začetnih novicah o prvih učinkovitih cepivih.
V letu 2021 bomo najneverjetneje priča višji sinhroni globalni rasti, pandemija bo za seboj pustila višje ravni zadolženosti v zasebnem sektorju in visoke proračunske deficite. Zdaj že lahko potrdimo, da v svetovnem gospodarstvu hodimo po poti okrevanja v obliki črke V. Seveda pa to pot, glede na naravo sedanje krize, zaznamujejo krepke razlike med sektorji v gospodarstvu.
Zaradi tega se bo v večini gospodarstev, še posebej v Evropi, zaposlenost postopoma vračala na predkrizne nivoje, kar pomeni, da lahko aktualne stimulativne denarne politike pričakujemo še dalj časa. Na to kaže tudi decembrska okrepitev izrednega pandemičnega programa odkupov obveznic za 500 milijard evrov na 1850 milijard evrov, ki ga je ECB zdaj podaljšala vsaj do konca marca 2022. FED je naznanil podobno, kar pomeni, da do nadaljnjega lahko pričakujemo šibkejši dolar, in sicer vse dokler ECB ne bo še dodatno znižala obrestnih mer.
Pomeni pa tudi, da imajo vlagatelji zagotovilo, da se v tem obdobju donosi na obveznice ne bodo povišali, kar bo v prihodnjem letu še naprej povzročalo pozitivne cenovne pritiske na delniške tečaje, tako na domačem kakor tudi na globalnih delniških trgih, saj bo donos na netvegane obveznice tipično negativen. Ne nazadnje je Španiji v decembru prvič v zgodovini uspelo izdati desetletne obveznice pri povprečni negativni donosnosti.
Torej, glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, na ležarine, negativne obrestne mere in na pričakovano visoko gospodarsko rast v 2021, so delniški trgi, kljub svojim višjim cenitvam, zanimivi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
