V Bruslju so danes voditelji držav članic pričeli dvodnevno zasedanje. Na agendi so sicer varnostna vprašanja, podpora Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu, a je vse to v senci pogovorov o vodilnih položajih v Evropski uniji. Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in socialnih demokratov (S&D) in liberalcev (Renew) so se sicer o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah neformalno dogovorili v torek. Evropsko komisijo naj bi še naprej vodila Ursula von der Leyen (EPP), portugalski socialist Antonio Costa (S&D) naj bi vodil Evropski svet, estonska premierka Kaja Kallas (Renew) pa bi postala visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Dogovoru je nasprotovala italijanska premierka Giorgia Meloni, ki vodi skrajno desno stranko Evropskih konservativcev in reformistov, tretjo najmočnejšo politično skupino v novi sestavi Evropskega parlamenta. Užaljena je, ker je trojica strank ni vključila. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem pred zasedanjem dejal, da gre zgolj za stališče EPP, S&D in Renew. "Skrbno in pošteno se bomo dogovorili. Mnenje vseh 27 držav članic je enako pomembno, smo pa olajšali odločanje."
Poljski premier Donald Tusk je dejal, da Evropa potrebuje Italijo in da se odločitve ne bodo sprejemale brez Melonijeve. Grški premier Kiriakos Micotakis, ki je bil poleg Tuska pogajalec EPP, pa da nikakor niso želeli izključiti ali užaliti premierke Italije. "Razprava o najvišjih mestih ni zaprt postopek. Prepričan sem, da bomo obravnavali vsa vprašanja in pomisleke," je dejal pred zasedanjem, ki je nato trajalo do poznih ur.
Načelo S&D je jasno - nobenega dogovora z ECR ali ID
Ursulo von der Leyen bo kljub podpori formalno moral potrditi še Evropski parlament z vsaj 361 glasovi. Ker je nekaj poslancev znotraj trojice skupin - skupno imajo 399 poslancev - ne bo podprlo, bo potrebovala podporo še vsaj 40 poslancev iz drugih skupin. Omenja se tiho zavezništvo z vsaj delom ECR. Znano je, da sta von der Leyen in Meloni v dobrih odnosih. Nenazadnje se v predvolilnih soočenjih von der Leyen v nasprotju z vodilnimi kandidati socialistov in liberalcev ni opredelila proti sodelovanju s skrajno desnico. Je pa Iratxe García Pérez, vodja skupine S&D, včeraj sporočila, da spoštujejo Ursulo von der Leyen, a da je njihovo načelo jasno - nobenega dogovora z ECR ali ID.
Bruseljski časnik Politico je pisal, da je kljub užaljenosti malo verjetno, da bi Giorgia Meloni blokirala dogovor, saj da ima Italija ogromen dolg, Meloni pa je v koaliciji s stranko Naprej Italija zunanjega ministra Antonia Tajanija, ki je del EPP.
Dr. Marko Lovec, mednarodni politolog s katedre za mednarodne odnose pri FDV, meni, da so voditelji držav letos pohiteli, ker imajo nekatere ključne članice doma težave. Zdi se tudi, da je bil dogovor, da Ursula von der Leyen (EPP) ostane na čelu Evropske komisije, s čimer bo Nemčija ohranila ključno funkcijo, sklenjen že pred evropskimi volitvami. "Zadovoljni pa so lahko tudi v nemški CDU-CSU, ki je zmagala na tamkajšnjih evropskih volitvah, socialisti z dobrim rezultatom na Iberskem polotoku dobijo Evropski svet, svojo funkcijo pa je dobil tudi vzhod Evrope – Kaja Kallas kot borka proti Putinovemu režimu iz male baltske države, iz raznovrstne skupine liberalcev, ki jih druži boj proti avtoritarizmu, tokrat, v nasprotju s prejšnjimi volitvami, obrnjen predvsem navzven. Pohiteti je bilo treba tudi, ker ima nemška vlada težave doma, še bolj se mudi v Franciji pred volitvami, ujeli so še zadnji vrh, na katerem sodeluje Mark Rutte, preden oblast na Nizozemskem prevzame nova koalicija s skrajno desno Wildersovo stranko."
Sogovornik pravi, da bi čakanje in pregovarjanje lahko otežili dogovor in desnim silam omogočili, da izkoristijo situacijo za kritike, medtem ko bi bil njihov pohod na oblast glede na trenutna razmerja še vedno težaven. "Nenazadnje je hiter dogovor pomemben tudi zaradi Rusije in prihajajočih volitev v ZDA – v ameriških medijih še nikoli nisem zasledil toliko objav na temo volitev v Evropi, kar kaže, da volilni procesi na obeh straneh Atlantika vplivajo drug na drugega. Iz političnih razlogov je potrebno ohraniti zadovoljno italijansko premierko Giorgio Meloni. Vprašanje je, ali je njena drža pogajalsko izhodišče za želeno mesto njenega kandidata v komisiji in bruseljske milijarde ali pa gre za širše politične igre. Rekel bi, da gre bolj verjetno za prvo. Desne stranke so namreč v zadnjih mesecih poizkusile vse mogoče: od združevanja (ECR in ID), izključevanja (AfD iz ID), prestopanja (Babiševi poslanci iz Renew v ECR). Desne stranke so tudi prevzemale zmernejšo retoriko v zvezi z EU, se razdelile glede vprašanja Ukrajine ... pa jim vseeno ni uspelo vzpostaviti sile, brez katere koalicija ne bi bila mogoča. Kvečjemu so okrepile položaj EPP. To kaže na še vedno velike razlike med desnimi evroskeptiki, tudi notranje nezaupanje. Zdi se, da bo nova evropska koalicija sprejela sporočilo volivcev in vključila teme varnosti, migracij, gospodarstva, zmernega prehoda, izključila pa stranke, za katere ni jasno, ali bodo znale sodelovati na ravni EU, se dogovoriti glede ključnih zadev, kot je proračun, in ščititi interese EU navzven. Logika 'pustite evroskeptikom, da dobijo en mandat, potem pa jih bodo že volivci kaznovali' je trenutno razumljena kot preveliko tveganje," je evropski politični prostor še pokomentiral Marko Lovec.
Varnostni sporazum z Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj v Bruslju podpisal varnostni sporazum z EU. Kot je dejal, bo sporazum vseboval zavezo vseh 27 članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo. V sporazumu se EU enostransko zavezuje, da si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje nadaljnje finančne pomoči, dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih vojakov. Sporazum omenja tudi krepitev sodelovanja med obrambno industrijo v Ukrajini in EU ter v boju proti kibernetskim napadom in dezinformacijam. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo EU proti ruski agresiji. Pomen podpisa varnostnega sporazuma med Ukrajino in EU je poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je dejal, da so te zaveze pomembne še zlasti zato, ker bodo način za usmeritev sredstev iz zamrznjenega ruskega premoženja. (sta)