Jon Knez
Na neformalnih pogovorih voditelji držav članic Evropske unije (EU) v ponedeljek v Bruslju niso dosegli dogovora o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU po evropskih volitvah, na katerih je največ mandatov (190) v Evropskem parlamentu dobila Evropska ljudska stranka (EPP). Ta želi znova skleniti koalicijo z drugouvrščenimi socialisti in socialnimi demokrati (S&D), ki bodo zastopani s 136 evroposlanci in liberalci iz skupine Renew (80 poslancev). Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v ponedeljek pozno zvečer sporočil, da se bodo verjetno dogovorili do konca meseca, ko se bodo sestali na formalnem vrhu EU. "Opravili smo dobre pogovore, gredo v pravo smer, vendar dogovora nismo dosegli," je dejal Michel po pogovorih z voditelji 27 držav članic. A to, kot je dodal, niti ni bil namen srečanja. "Mislim, da je kolektivna dolžnost 27 voditeljev, da do konca meseca dosežemo dogovor o vodenju institucij in strateški agendi," je še povedal Michel.
Čeprav je pred pogovori vladal optimizem, se je zapletlo, saj naj bi EPP zahtevala, da bi jim poleg vodenja Evropske komisije in Evropskega parlamenta pripadla še funkcija predsednika Evropskega sveta. Čeprav naj bi vodenje sveta tokrat pripadlo S&D - najresnejši kandidat je nekdanji portugalski premier Antonio Costa -, želi EPP obdržati primat, saj bi po dveh letih in pol - kolikor traja mandat predsednika Evropskega sveta, čeprav so ga doslej podaljšali - vodili zgolj eno od štirih osrednjih institucij EU. Ponavadi sta se namreč na čelu Evropskega parlamenta po polovici petletnega obdobja zamenjala predstavnika EPP in S&D. Predsednica parlamenta Roberta Metsola iz vrst EPP bo parlament najbrž vodila še dve leti in pol. Če bi nato vodenje parlamenta prevzel socialist, bi tako EPP ostala samo na čelu komisije. Za EPP je lobiral predvsem hrvaški premier Andrej Plenković.
Evropsko komisijo bo še pet let najverjetneje vodila nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen, ki uživa podporo veliko voditeljev držav članic EU. Podporo ji je, predvsem zaradi angažiranosti pri poplavah, izrazil tudi slovenski premier Robert Golob. Prav tako Costi za vodenje Evropskega sveta. Se pa, kot je poročalo Delo, utegne zgoditi preobrat v odnosu SDS - EPP. Stranka Janeza Janše namreč Ursule von der Leyen ne podpira, ob krepitvi desnih sil v Evropi so se pojavila namigovanja, da bi SDS utegnila prestopiti v skrajno desno Stranko konservativcev in reformistov (ECR), ki jo vodi italijanska premierka Giorgia Meloni. Po zadnjih informacijah iz Bruslja pa se evropski poslanki Romani Tomc obeta mesto podpredsednice politične skupine EPP. Morda jih želijo s tem zadržati v največji politični skupini v Evropskem parlamentu.
Med štirimi vodilnimi položaji, ki so del povolilne kadrovske sestavljanke, je še visoki zunanjepolitični predstavnik unije. Ta se nasmiha estonski premierki Kaji Kallas iz vrst liberalnega Renewa. So pa nekateri voditelji do njenega imenovanja zadržani, saj da ima (pre)ostra stališča do Rusije. Bojijo se, da bi spričo tega zapostavljala izzive na jugu Evrope. Nekateri imajo zadržke tudi do Coste, ki je lani odstopil zaradi sumov korupcije njegovih sodelavcev. Golob je glede izbire Kaje Kallas kot naslednice Josepa Borrella dejal, da je v igri za položaj tudi odhajajoči belgijski premier Alexander De Croo. Če bo za visoko zunanjepolitično predstavnico izbrana estonska premierka, bosta od voditeljev iz liberalne skupine Renew ostala le Golob in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa je na evropskih volitvah doživel poraz in razpisal predčasne parlamentarne volitve. De Croo je namreč po porazu na belgijskih volitvah, ki so jih imeli sočasno z evropskimi, odstopil, odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte pa je najresnejši kandidat za generalnega sekretarja zveze Nato. Podpira ga večina članic Nata.
