V drugi krog črnogorskih predsedniških volitev, ki bo 2. aprila, sta se v nedeljo uvrstila oba pričakovana kandidata, sedanji predsednik Milo Đukanović, ki se poteguje za že tretji mandat na tem mestu, in podpredsednik prosrbsko usmerjenega gibanja Evropa zdaj Jakov Milatović.
Neuradni rezultati po vseh preštetih glasovnicah kažejo, da je Đukanović iz Demokratske stranke socialistov (DPS) v prvem krogu predsedniških volitev osvojil 35,2 odstotka glasov, podpredsednik zunajparlamentarnega gibanja Evropa zdaj, ki je bilo ustanovljeno šele junija lani, Milatović pa 29,2 odstotka glasov, je objavila nevladna organizacija Center za monitoring in raziskave (Cemi). Njen vodja, politolog Zlatko Vujović je dodal, da okoli tisoč pretežno domačih in nekaj tujih opazovalcev volitev ni zabeležilo večjih kršitev volilnega procesa, ki bi lahko vplivale na izid. Iz Cemi so še sporočili, da je bila med 542 tisoč volilnimi upravičenci volilna udeležba 63,1-odstotna.
Slovenska tiskovna agencija (STA) piše, da je Đukanović je v prvem krogu dobil okoli 120.000 glasov, kar je 57.000 manj kot na predsedniških volitvah leta 2018. Takrat je s 53 odstotki zmagal že v prvem krogu. "To ocenjujem za zelo dober rezultat," je vseeno dejal Đukanović, saj da so s tem uresničili to, kar so bili načrtovali. Napovedal je, da pričakuje zmago v drugem krogu, ki bo po njegovih besedah potrdila moč državljanske in evropske Črne gore.
Zmago pa 2. aprila pričakuje tudi Milatović, sicer ekonomist in nekdanji gospodarski minister v vladi Zdravka Krivokapića: "To je zmaga vseh, ki so v Črni gori zadnjih 30 let nosili baklo svobode. To je skupna zmaga tistih, ki so bili v zadnjih 30 letih diskriminirani in katerih otroci so zapustili Črno goro, da so šli s trebuhom za kruhom. To je skupna zmaga lepše, boljše, enakopravnejše in pravičnejše Črne gore." Vzneseno je še napovedal, da bo v drugem krogu Đukanovića "poslal v politični pokoj". Đukanoviću črnogorska opozicija že ves čas očita sporne rabote, od vpletenosti v kriminalno podzemlje s tihotapljenjem cigaret ob začetku njegove kariere do korupcije in nepotizma v zadnjem času. Opozicija pa je v Črno gori od Đukanovićevih etiketirana kot prosrbska, takšna, ki črnogorskemu narodu in njegovem jeziku celo odreka samobitnost. Ta razkol lahko dobi usodne razsežnosti, ko gre za črnogorska stremljenja po članstvu v Evropski uniji, pri čemer je Črna gora vendarle že članica pakta Nato od leta 2017.
Milatovića sta za drugi krog že podprla tako sedanji premier manjšinske vlade Dritan Abazović, ki prihaja iz gibanja URA, in minulo nedeljo tretjeuvrščeni kandidat Andrija Mandić. Prvi je menil, da so državljani na volitvah izrazili željo po novem predsedniku države, drugi pa je menil, da mora Črna gora kreniti po novi poti. Mandića, ki ga je kandidirala prosrbska Demokratska fronta in nosi tudi naziv četniškega vojvode, je v nedeljo podprlo 19,3 odstotka volivcev. Če bi sešteli glasove za Milatovića in Mandića v prvem krogu, so zgolj ti odstotki že sami po sebi blizu polovice vseh. Toda za Milatovića se utegne v drugem krogu odločiti tudi večina volivcev preostalih kandidatov v prvem krogu. To pa so vodja in poslanec vladajočih Demokratov Aleksa Bečić, ki je prejel 10,9 odstotka, in še predstavnica Socialdemokratske stranke Draginja Vuksanović Stanković, vodja Združene Črne gore Goran Danilović ter vplivnež Jovan Radulović, ki pa so osvojili po manj kot štiri odstotke glasov.
Izid predsedniških volitev bo vsekakor pomemben za usodo Đukanovićeve desetletja vladajoče, od leta 2020 pa opozicijske DPS, kot tudi za od takrat vladajočo koalicijo. To je namreč pomemben preizkus za stranke pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki jih je Đukanović razpisal za 11. junij, potem ko je minuli četrtek razpustil parlament, saj prosrbskemu mandatarju Miodragu Lekiću vse od 4. januarja ni uspelo sestaviti nove vlade, ki bi nasledila Abazovićevo.
Mandat črnogorskega predsednika traja pet let. Vsi dosedanji predsedniki so bili iz Đukanovićeve DPS. Đukanović je bil sicer od leta 1991 šestkrat premier in dvakrat predsednik države.