Boris Dežulović
Notranje ministrstvo je sporočilo, da policisti obravnavajo grožnje zaradi kolumne, ki je bila objavljena na hrvaškem portalu N1. Sicer pa so njegovo kolumno, v kateri se je dotaknil izražanja pretirane pietete do žrtev Vukovarja, obsodila združenja hrvaških veteranov, poleg njih pa tudi ministrstvo veteranov.
Sta pa v njegov bran stopila Hrvaško društvo pisateljev in Hrvaško novinarsko društvo. V odzivu sta društvi zapisali, da je Boris Dežulović zaradi zapisa, v katerem problematizira zlorabo vukovarskih žrtev v politične namene, žrtev institucionalnega linča. Ob tem so v obeh društvih opozorili tudi, da je Dežulović prejel več kot sto resnih groženj, tudi groženj s smrtjo, zato so pristojne organe pozvali, naj ga zaščitijo pred vsemi oblikami zastraševanja, groženj in pregona, kot tudi vsakega drugega novinarja, ki sproža pomembne javne razprave, kot je ta.
"Dežulovićevi preganjalci vztrajno in namerno javno podtikajo tezo, da je kolega s svojim tekstom grobo užalil žrtve Vukovarja, njegove stanovalce in stanovalke. Vsak, ki je omenjen zapis prebral od začetka do konca, ve, da je imel avtor namen izključno kritizirati odnos državnih in lokalnih oblasti do Vukovarja. Odnos, ki ga različne politične strani že desetletja pazljivo balzamirajo in ga držijo v stanju, ki je primerno za njihove politične interese, ob katerih se obstanek Vukovarja zmanjšuje na mesto s posebno pieteto, ne pa na mesto, ki je primerno za življenje," sta še zapisali omenjeni društvi.
Obsoditi obnašanje ministrstva braniteljev in župana Vukovarja
Odzvali so se tudi v Društvu novinarjev Slovenije: "Sovražne razmere za novinarstvo in novinarje na Balkanu so že več let del vsakdana. Še posebej skrbi, ko se pozivanje na linč novinarja in napadi na svobodo govora institucionalizirajo, kot se dogaja na Hrvaškem (ter tudi drugod na Balkanu, vključno s Slovenijo). Zato se Društvo novinarjev Slovenije pridružuje obsodbam hrvaških kolegov ter pozivom, da hrvaške institucije zaščitijo novinarje in javno obsodijo takšno obnašanje ministrstva braniteljev in župana Vukovarja ter novinarjem omogočijo opravljanje njihovega dela brez strahu, da bi bili pri tem ubiti."
Na Facebooku je Dežulovića med drugim kritiziral tudi strokovnjak za gastronomijo Veljko Barbieri. Zapisal je, da bi ga pretepel, če ne bi prestajal pogojne kazni. Kot je znano, je Barbieri pretresel javnost junija lani, ko je s pištolo streljal v drevo, ki stoji le nekaj metrov od rive v Makarski. "Gnoj, treba te je pretepsti," je zapisal Dežuloviću. Ko ga je Dežulović vprašal, če mu grozi, mu je odgovoril, da si zasluži "dobrih batin", saj da je bil njegov zapis uperjen proti vsem, ki so branili domovino. Na koncu pa mu je Dežulović med drugim tudi odgovoril: "Dobro, zdaj pa spusti tisto steklenico in pojdi spat."
Bitka za Vukovar najbolj krvava v domovinski vojni na Hrvaškem
Bitka za mesto Vukovar velja za največjo in najbolj krvavo bitko v vojni na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Pripadniki nekdanje JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, so po trimesečnem obleganju 18. novembra 1991 vdrli v Vukovar. Po zavzetju mesta so zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Po navedbah hrvaške strani je bilo med obleganjem ubitih približno 3000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti.
Iz mesta so pregnali več kot 22.000 prebivalcev. Mnoge so ujeli, več sto tudi ubili. Približno 7000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo več sto Vukovarčanov. (STA)