"Včerajšnji napad drhali na ameriški kongres je mogoče primerjati samo s požigom Reichstaga v Nemčiji 1933. leta, ki so ga nacisti izkoristili za to, da je le mesec kasneje Adolf Hitler postal kancler z vsemi posledicami za Nemčijo in svet," zelo ostro primerjavo povleče Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, poznavalec mednarodne politike.
ZDA so se, glede na to, da je Donald Trump na volitvah dobil skoraj polovico glasov, soočile z resno nevarnostjo ponovitve državljanske vojne, pravi dolgoletni novinar, ki ima tudi diplomatske izkušnje. "Trump je s spodbujanjem zasedbe kongresa poskušal izvesti prevrat, ki bi mu omogočil, da bi ne glede na volilne izide ostal v Beli hiši še en mandat."
"ZDA so se, glede na to, da je Donald Trump na volitvah dobil skoraj polovico glasov, soočile z resno nevarnostjo ponovitve državljanske vojne"
"To, kar je včeraj storil Trump, je neprimerno hujše od afere Watergate, ki je 1974. leta odnesla republikanskega predsednika Richarda Nixona," pravi Lipušček. Kljub naraščajočim zahtevam, naj kongres Trumpa odstavi, pa se to ne bo zgodilo, ocenjuje, saj bi ta postopek trajal več časa kot Trumpov mandat, ki se bo iztekel čez 13 dni. "Tudi možnost, da bi v skladu s 25. amandmajem k ameriški ustavi odstavili Trumpa, s čimer bi oblast prevzel podpredsednik Mike Pence, ni zelo verjetna, ker so člani kabineta večinoma goreči Trumpovi privrženci."
"Trump je sicer obljubil, da bo kljub temu, da še naprej trdi, da so volitve ponarejene, prenos oblasti potekal mirno. Vprašanje je, ali je s tem konec vseh presenečenj. Nekateri dobro obveščeni komentatorji namreč trdijo, da obstaja tajni načrt, da bo Trump poskušal v zadnjih dneh obračunati z Iranom ali pa da bo sprožil hud incident s Kitajsko."
"Dejstvo, da je kitajski predsednik Ji Džinping včeraj dejal, da 'mora biti kitajska vojska pripravljena vsak trenutek na morebitni spopad', potrjuje, da je vsaj teoretično možen tudi takšen scenarij," pravi Lipušček, ki zadnja leta živi in poroča iz Kitajske.
"Glede na to, da načelnik združenega štaba ameriške vojske general Milley včeraj glede mobilizacije nacionalne garde ni komuniciral s Trumpom, ampak izključno s podpredsednikom Pencem, ki ni pristal na Trumpovo izsiljevanje, naj spremeni rezultate volitev, in vodstvom kongresa, kaže na to, da bo vodstvo ameriške vojske v teh zadnjih dneh Trumpove administracije izvajalo izključno politiko, ki jo bo odobril kongres, ki ni naklonjen novim Trumpovim pustolovščinam."
Nekdanji veleposlanik Cerar: "V demokratičnem svetu se krešejo mnenja, ne pesti"
Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar je sredino dogajanje v Washingtonu, ko so podporniki predsednika Donalda Trumpa vdrli v stavbo kongresa, ocenil za žalostno. Vseeno pa je opogumljen zaradi odzivov zlasti iz republikanske stranke, ki so to obsodili. To je dokaz odpornosti ameriške demokracije, je ocenil.
"Gre za žalosten dogodek. Gre vendarle za dogajanje v državi, ki naj bi bila še vedno zgled demokratičnemu svetu. Gre za madež na ameriški demokraciji," pravi upokojeni slovenski veleposlanik.
Glavni problem je bilo nasilje, analizira. "V demokratičnem svetu se pač krešejo mnenja, ne pesti," pravi diplomat Cerar. Kresanje mnenj v ZDA da se je sicer v zadnjih letih - zlasti v zadnjih štirih - zaostrovalo, "predvsem zahvaljujoč v veliki meri predsedniku Donaldu Trumpu".
Nasilje da tudi ni bilo povsem nepričakovano. "Nekateri so se bali nasilja že na sam dan volitev oziroma v dneh, ki so sledili in ko so se glasovi še šteli. Takrat se k sreči ti strahovi niso uresničili, sinoči pa v tem procesu, ob zadnjem formalnem dogodku, očitno ni šlo brez nasilja. In glede tega pač ni mogoče narediti drugega kot to obsoditi, saj sta nasilje in demokracija vendarle skregana," je dejal veleposlanik.
Bolj je bil presenečen zaradi dejstva, da je prišlo do vdora v stavbo kongresa. "Gre za simbol ameriške demokracije in je nedotakljiv," je dejal in opozoril, da je bilo varovanje očitno zelo pomanjkljivo, pa čeprav je bilo pričakovati napete razmere.
O resnosti razmer priča tudi to, da sta policistom, ki varujejo Kapitol, na pomoč morala priskočiti tudi mestna policija in nacionalna garda.
Vloga Donalda Trumpa? Ni zanemarljiva. Cerar je opozoril, da število Trumpovih podpornikov nikakor ni majhno. Na volitvah je še povečal število volivcev, čeprav jih je zmagovalec Joe Biden seveda še več. Med temi podporniki pa so številni precej skrajni in dojemljivi za nasilje. Poleg tega je v ZDA relativno lahko priti do orožja in številni so oboroženi. Trump je podpornike podžigal k udeležbi na protestih, kjer pa je množica dobila svojo dinamiko.
Trump je sicer pozval k umiritvi razmer, vendar pa vztraja pri svojih stališčih glede ukradenih volitev, ki pa jih ne more dokazati. To je po mnenju Cerarja problematično in bo še lahko pripeljalo do kakšnega incidenta, ampak večjih, kakršen je bil v sredo, vendarle ne pričakuje, vsaj do inavguracije Bidna 20. januarja ne.
Izrazil je upanje, da bo Bidnova prisega potekala mirno, brez večjih zapletov. "Srčno upam, v dobro ZDA in zahodne liberalne demokracije, v dobro sveta, da se te zadeve iztečejo, kot se morajo, se pravi na miren način, da se bo nova administracija lahko lotila dela."
Je pa po oceni Boža Cerarja vendarle opogumljajoče, da so zdaj tudi v republikanski stranki, ki je bila zadnja leta ujetnica Trumpa, v večjem številu dojeli, "da je vrag odnesel šalo". Če se je prej Trumpu "upiralo" nekaj senatorjev in vidnejših predstavnikov stranke, jih je zdaj že veliko več. "Dojeli so, da nasilje ne vodi nikamor in da je to blamaža za samo stranko in ZDA," je ocenil Cerar in izpostavil tudi "upor" podpredsednika Mika Pencea, da ne bo razveljavil volitev.
"Pri celotni zadevi je torej tudi nekaj ohrabrujočih znakov, ki kažejo na to, da je ameriška demokracija dovolj odporna, žilava, da je sposobna premagati tudi takšne težave, kot smo jim bili priča sedaj in v preteklih dnevih, mesecih in letih," je še dejal Cerar.
Težko delo tudi za slovenskega veleposlanika
Nekdanji slovenski zunanji minister in tudi slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel je zgrožen spremljal dogodke na Kapitolu: "Samo debelo sem gledal, pa imam ZDA rad. Dogodki na Kapitolu so pustili zelo slab priokus, prekoračili so vse meje normalne demokracije. Volitve senatorjev v Georgii s porazom republikanskih kandidatov so bile še zadnji kamenček v tem nesrečnem mozaiku napačnih potez predsednika Trumpa. Obžalujem, a Trump si je s tem zelo poslabšal položaj, verjetno bo celo propadel v ameriški politiki. Biden ne bo imel lahkega dela, da pomiri zadeve v razdeljeni in razkurjeni Ameriki. Vendar menim, da so ZDA še zmeraj resna demokracija in bodo to premagale. A potrebne bodo resne debate. Menim pa, da bo težko delo imel tudi slovenski veleposlanik v ZDA zaradi nekaterih naših pretirano gorečih simpatij do Trumpa. Bilanca Trumpovega mandata je zelo dvosmiselna. Gotovo z volitvami čisto vse le ni bilo v redu, vendar ne tako zelo, da bi Trump lahko zmagal. Že epidemija in druge nore razmere v svetu so imele vpliv na njihovo izvedbo. Toda Trump je pretiraval v svoji retoriki, recimo, glede komunizma. To so neumnosti. Smešno je govoriti, da so demokrati komunisti. Po drugi strani pa je Trump upravičeno opozarjal na nekatere težave, denimo, s Kitajsko, na njene kraje intelektualne in tehnološke lastnine. Treba je tudi razumeti njegovo politiko zoper ilegalne prehode ameriško-mehiške meje, pa njegovo opažanje, da v ZDA izgubljajo ogromno industrijskih delovnih mest. A se je Trump tega lotil na ta način, da je radikaliziral občutja, tudi v zvezi s covidom, in je o volitvah govoril te grozne reči. Na koncu je to eskaliralo v tem, kar smo videli na Kapitolu."
Cesar je gol
Erica Johnson Debeljak, ameriška pisateljica, ki živi v Sloveniji, meni, da živimo v dobi "cesarjevih novih oblačil": "ZDA so svetu pogosto oznanjale, da so država zakonov, toda Ameriko in vse družbe manj držijo skupaj zakoni kot nenapisane družbene norme in neizgovorjeno soglasje ljudi, da te norme tudi spoštujejo. Zakoni in ustave so le besede na papirju, zakonodajne ustanove so le zgradbe z razkošnimi kupolami, v katerih ljudje zapisujejo besede na papir, in sodišča so samo ljudje v črnih haljah, ki jih slovesno interpretirajo. Novo tisočletje se je začelo tako, da sta se mogočna stolpa Svetovnega trgovinskega centra v nekaj trenutkih sesula v prah, nadaljevalo s tem, da so v enem samem popoldnevu izginili kolosalne finančne ustanove in njihov celotni pomen. Sedaj pa opazujemo, kako najsodobnejši zdravstveni sistemi na Zahodu postajajo le oddelki za umiranje. Dan pred današnjim je tolpa podivjanih otrok napadla največji branik demokracije na svetu in pri tem vpila: Ha, ha, na sebi nimajo nobenih oblačil! In niso se motili. Zidovi iz lepenke so se porušili, čeprav so se jih komajda dotaknili. Ob pogledu na te otroke, ki so s prenosnimi telefoni in palicami za selfije tavali po rotundi, sem skorajda zahrepenela po pravih revolucionarjih, celo tistih nasilnih, s pravimi prepričanji in pravimi idejami in pravimi vizijami za prestrukturiranje družbe."
Kršitve ustave brez primere
Za Rudija Rizmana, sociologa in politologa z ljubljanske Filozofske fakultete, predavatelja na številnih tujih univerzah, sedanja dogajanja v ZDA niso presenečenje: "V štirih letih predsednikovanja jih je napovedoval in spodbujal sam Donald Trump. V tem obdobju so bili Američani in svet že priča več podobnim generalkam, za katere si je kot zapriseženi (politični) narcis tudi pripisal zasluge. Napad njegovih privržencev, ki so se odzvali na Trumpov poziv, na hram ameriške demokracije je pika na i tisti avtoritarni desni politiki, ki jo že nekaj časa poznamo tudi v Sloveniji in za katero se je Trump zavzemal skupaj s kompletno politično nomenklaturo republikanske stranke. O tem, kako se bo 45. predsednik ZDA vpisal v zgodovino, ni težko uganiti, še prej pa utegne dočakati sojenje zaradi hudih kršitev ustave, kakršnim ni primera v dosedanji ameriški zgodovini. Seveda si skupaj s Trumpom za katastrofalno stanje, v katerem so se znašle ZDA, delita odgovornost tako republikanska kot demokratska politična elita. Če sedanji poskus Trumpovega oziroma tudi republikanskega 'državnega udara' spominja na podoben neuspešen udar v Münchnu leta 1923 in tisto, kar mu je sledilo deset let pozneje, nam preostane le še upanje, da se zgodovina tokrat ne bo ponovila." (bj, uč)
