Andreja Kutin
Pariz leta 2015. Delegacije vseh držav sveta so novembra dva tedna obračale besedo za besedo, vsako podrobnost, pogajanja so se zavlekla daleč čez rok, ker so se še v zadnjih enajstih urah pogovarjali, ali naj bo v sporazumu dikcija "bodo" ali raje dikcija "bi morali". Slednja debata se je odvijala predvsem zaradi ameriške delegacije s takratnim predsednikom Barackom Obamo na čelu - ohlapnejša oblika "bi morali" bi namreč dokument toliko približala republikancem, da sporazum ne bi padel v kongresu. Skratka, zgodovinska podnebna pogajanja, ki so pripeljala do prvega podnebnega dogovora, ki ga je kasneje ratificirala tudi večina držav sveta, so se vrtela okoli in zaradi ZDA.
ZDA so prvič predsednikom Donaldom Trumpom izstopile iz pariškega dogovora junija leta 2017, takrat s posebnim govorom predsednika, tokrat je zadeva opravljena na hitro, kar z enim od mnogih izvršnih ukazov. A izstop iz mednarodnega dogovora ni tako enostaven, v prvi epizodi je uradni izstop ZDA iz pariškega podnebnega dogovora stopil v veljavo šele 4. novembra 2020, ko je na volitvah že zmagal Joe Biden. Poleg tega so ZDA na pogovorih kljub izstopu sodelovale, a tokrat je svet v bistveno drugačni konstelaciji, sploh pa je Trump napovedal še serijo drugih ukrepov, ki izničujejo trud prejšnje administracije na področju zelenega prehoda.
Trump je na odru podpisal tudi osem drugih izvršnih ukazov in svojim podpornikom v areni dejal: "ZDA ne bodo sabotirale svojih industrij, medtem ko Kitajska brezobzirno onesnažuje. Kitajska uporablja veliko umazane energije, a proizvede tudi veliko energije. Ko ta 'zadeva' pride v zrak, ne ostane tam ... Pride v Združene države Amerike po treh in pol do petih in pol dneh."
Potrditev te poteze je bila tudi v dokumentu Bele hiše, objavljenem prej v ponedeljek, ki je orisal prednostne naloge Amerike, v paketu ukrepov pod naslovom "Naredimo Ameriko spet dostopno in energetsko dominantno".
Trump je prav tako obljubil, da bo razveljavil Bidnova prizadevanja za rast ameriškega sektorja čiste energije, ki ga je Trump poimenoval "zeleni novi prevarant", obljubljajoč v svojem inavguracijskem nagovoru, da bo "vrtal, bejbi, vrtal", in odstranil vse omejitve za hitro rastočo industrijo fosilnih goriv v Ameriki.
Pričakuje se, da se bo industrija fosilnih goriv še naprej širila med Trumpovim drugim predsedovanjem, kljub že rekordni proizvodnji nafte. Pod Bidnom je država postala največji proizvajalec plina na svetu, lani pa je bilo izdanih rekordnih 758 licenc za vrtanje nafte in plina. Ena od ocen pred Trumpovo zmago na volitvah lani novembra je izračunala, da bi njegov povratek v Belo hišo lahko dodal štiri milijarde ton emisij ZDA do leta 2030, poroča The Guardian.
Ob tem ameriški predsednik državo izpisuje tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije. O tem, kaj to pomeni za organizacijo, ki je branik globalnega zdravja, pišemo v prihajajoči sobotni prilogi Večera.
