Vojislav Bercko
Bivši ameriški predsednik Donald Trump je moral znova stopiti pred sodišče. Po aprilskem naroku pred sodiščem zvezne države New York na Manhattnu, kjer je obtožen zlorabe denarja iz predvolilne kampanje za plačilo molčečnosti porno zvezdnici Stormy Daniels, je spoznal še dvorano zveznega sodišča v Miamiju na Floridi. Toda če gre v primeru "plačilo za molk" za sorazmerno minorno zadevo, je zvezna obtožnica dosti hujša. Povezana je namreč z zaupnimi dokumenti, ki jih je leta 2021 odnesel iz Bele hiše in jih ni hotel vrniti Nacionalnemu arhivu. Če bo spoznan za krivega, mu lahko - teoretično - grozi do sto let zapora.
Ogrožanje nacionalne varnosti
Tožilci trdijo, da je z dokumenti, ki jih je skrival v svojem dvorcu v Mar-a-Lagu na Floridi in jih ni želel vrniti, nekatere pa je pokazal drugim, ogrozil varnost države, vojakov in zaupnih virov. Obtožnica ga v 37 točkah bremeni namernega zadržanja informacij o nacionalni obrambi, v preostalih pa domnevne zarote, oviranja preiskave in lažne izjave. Tako naj bi bil po mnenju tožilcev v škatlah, ki so jih med drugim našli v plesni dvorani, kopalnici in še kje, neupravičeno hranil zaupne dokumente o jedrskih zmogljivostih, večkrat zaprosil svoje odvetnike, da mu jih pomagajo skriti pred preiskovalci, ter nepooblaščenim kazal načrt napada na Iran. Glede Irana naj bi obstajal tudi zvočni posnetek, ki ga imajo tožilci. "Naši zakoni, ki ščitijo podatke o nacionalni obrambi, so ključnega pomena za varnost in zaščito ZDA, zato jih je treba izvajati," je o tem v svoji prvi javni izjavi prejšnji teden povedal posebni tožilec Jack Smith. "Kršitve teh zakonov ogrožajo našo državo," je opozoril.
Trump piše ameriško predsedniško zgodovino. V sodnih dvoranah
Trump seveda trdi, da ni kriv, podobno kot v primeru plačila za molk. Med drugim ves čas trdi, da je imel pravico obdržati zaupne dokumente, ko je zapustil Belo hišo, in trdi, da je z njih umaknil oznako tajnosti - tudi tako, da je na to zgolj pomislil. Ali pa, ko je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: "Kako lahko ministrstvo za pravosodje obtoži mene, ki nisem storil ničesar narobe, ko pa ni bil obtožen noben drug predsednik." Koga je s tem mislil, ni prav jasno. Zaradi podobnega suma glede dokumentov so preiskovali njegovega podpredsednika in zdaj protikandidata za republikansko nominacijo za predsedniške volitve Mika Pencea in aktualnega predsednika Joeja Bidna za čas, ko je bil osem let podpredsednik pod Barackom Obamo, a so obe preiskavi opustili.
Lov na čarovnice, jasno
Ker je predvolilna kampanja za republikansko nominacijo za predsedniške volitve novembra prihodnje leto že v polnem teku, Trump pa si seveda obupno želi zmagati in znova osvojiti Belo hišo, je vsakodnevno govorjenje o političnem procesu in lovu na čarovnice postalo železni repertoar trumpistov. Med redkimi republikanci, ki upajo javno priznati, da je Trump ravnal napačno, je Trumpov nekdanji pravosodni minister William Barr, ki je sicer nekdanjega predsednika branil pred obtožbami zaradi oviranja preiskave ruskega vpletanja v volitve. Po vložitvi obtožnice pa je Barr na televiziji Fox News dejal, da ga tokrat ne more zagovarjati. Kot je dejal, je povsem jasno, da je prekršil zakon glede tajnih dokumentov.
Trumpovi podporniki pa se sklicujejo na odločitev pravosodnega ministrstva iz leta 2016, da proti tedanji predsedniški protikandidatki Hillary Clinton ne bo vložilo obtožnice zaradi ravnanja s tajnimi podatki. Sklicujejo se tudi na ločeno preiskavo zaupnih dokumentov, ki se nanaša na predsednika Bidna, da bi dokazali nepoštenost sistema, ki favorita za republikansko predsedniško nominacijo Trumpa kaznuje za podobna dejanja, ki so jih zagrešili demokrati.
Ker si Trump tako zelo želi, da bi bil zapisan v zgodovino, mu je vsaj na pravosodnem področju to že uspelo. Gre za prvo kazensko ovadbo kateregakoli bivšega predsednika ZDA na zvezni ravni. V zvezi s plačilom za molk ga je pred tem prav tako kot prvega med nekdanjimi predsedniki doletela kazenska ovadba na državni ravni. Ni izključeno, da ga čakata še dve ovadbi - tako zvezna kot državna zaradi spodnašanja izida predsedniških volitev.
