Več držav v bližini Slovenije, tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija, uvaja nove režime prehajanja meje zaradi epidemije koronavirusa, vključno z bolj nalezljivimi novimi sevi. Britanski sev se je doslej razširil v okoli 50 držav, tudi na Madžarsko.
Hrvaška bo v petek podaljšala prepoved začasnega vstopa v državo, ko gre za neobvezna potovanja. Obenem bodo uvedli nekatere posebne ukrepe za države, v katerih se je pojavil novi sev koronavirusa. Za zdaj sta na seznamu Združeno kraljestvo in Južna Afrika.
Potniki iz teh držav bodo pri vstopu na Hrvaško potrebovali negativen test PCR, ki ni starejši od 48 ur. Kljub temu bodo morali v obvezno karanteno ali samoizolacijo za 14 dni. Karanteno bo mogoče skrajšati, če bo po sedmih dneh opravljen nov test PCR, ki bo negativen.
Na Hrvaško, kjer je število covidnih bolnikov v bolnišnicah prvič po skoraj dveh mesecih upadlo pod 2000, trenutno prihaja veliko ljudi, ki dostavljajo humanitarno pomoč ali prihajajo kot prostovoljci na pomoč pri sanaciji po nedavnem potresu. V državo bodo lahko vstopili ob soglasju nacionalnega štaba civilne zaščite, kar pomeni, da ne bodo potrebovali negativnih testov.
Za vstop v Avstrijo, kjer se bodo otroci v šole namesto 18. začeli vračati 25. januarja, pa bo od petka obvezna registracija na spletu. Izjema bo veljala za dnevne migrante, tiste, ki bodo potovali čez državo, ter izredne obiske v družinskem krogu.
Še vedno py velja obvezna desetdnevna karantena po vstopu v Avstrijo, ki jo je mogoče končati po najmanj petih dneh ob predložitvi negativnega izida testa.
Tudi Nemčija se je odločila za zaostritev ukrepov na mejah. Vsi, ki so bili v zadnjih desetih dneh v državi s seznama tveganih območij, na katerem je tudi Slovenija, bodo morali od četrtka najkasneje 48 ur po vstopu v Nemčijo predložiti negativen izvid testiranja.
Pri prihodih z območij z izredno visoko incidenco ali novimi, bolj nalezljivimi različicami virusa, bo treba negativni izvid testa predložiti že pred vstopom v Nemčijo. Že zdaj pa velja, da morajo tisti, ki pridejo v Nemčijo s tveganih območij, v karanteno.
Nemčija tako kot druge države po svetu upa, da ji bo uspelo pandemijo covida-19 poleg z ukrepi obrzdati tudi s cepljenjem. Nemški zdravstveni minister Jens Spahn pa je znova zavrnil možnost obveznega cepljenja.
Neformalne videokonference ministrov za zdravje EU se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša kot začasni zdravstveni minister. Iz vlade so sporočili, da je poročal o stanju cepiv in poteku cepljenja v Sloveniji in se zavzel za okrepitev naporov EU za pospešitev cepljenja.
"V Sloveniji podpiramo rešitve, ki bodo pospešile proizvodnjo cepiv, ki so na tržišču že odobrena. Istočasno je pomembno, da zagotovimo čimprejšnjo odobritev cepiv ostalih proizvajalcev, ki zagotavljajo varna in učinkovita cepiva."
Predsednik vlade je izpostavil, da je treba na podlagi dosedanjih izkušenj že sedaj razmisliti o potrebnih ukrepih za boljšo pripravljenost v prihodnje. Zato je predlagal povečanje proizvodnih kapacitet na ozemlju EU.
V zadnjih dneh se brani tudi pred očitki, da cepljenje proti covidu-19 poteka prepočasi in da Nemčija ni naročila dovolj odmerkov cepiva. Poudaril je, da proizvajalci cepiva še ne morejo dohajati povpraševanja, ter izrazil podporo Evropski komisiji, ki usklajuje nabavo cepiva v EU. Nemčija se je po kritikah za nakup cepiva dodatno dogovorila še s podjetjem BioNTech.
Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je tovrstne prakse držav članic obsodila in poudarila, da spodkopavajo skupna evropska prizadevanja za nabavo cepiva. Nemčije sicer pri tem ni izrecno izpostavila.
O tem so govorili tudi ministri EU za zdravje. Po besedah portugalske ministrice Marte Temido so se strinjali, da je enotnost najboljša rešitev za vse.
Kiriakidesova je spodbudila članice EU, naj Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) vsaj dvakrat na teden poročajo o poteku cepljenja proti covidu-19, saj bo le tako mogoče ustrezno usklajevati ukrepanje in prepoznati izzive.
Članice EU nadaljujejo cepljenje, največ ljudi - okoli 750.000 - so doslej cepili v Italiji, kjer je stroka priporočila podaljšanje izrednih razmer do julija. Vlada pa se je kasneje zavzela za podaljšanje do konca aprila.