Najbolje bi bilo, če se Ukrajina odpove Natu in ostane nevtralna, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin, potem ko je dobil zeleno luč parlamenta za napotitev ruske vojske zunaj ruskih meja. Odločitev, ali bo vojsko poslal na vzhod Ukrajine, bo odvisna od razmer na terenu, je povedal.
Sporočil je tudi, da je Rusija priznala separatistični republiki Doneck in Lugansk znotraj njunih razširjenih meja ter da dogovora iz Minska ne obstajata več. "V tem smislu ne, dogovorov iz Minska ni več. Zakaj bi jih izvajali, če priznavamo neodvisnost teh republik?" je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal na novinarski konferenci.
Tonin za CNN o Ukrajini, omenil je tudi BiH
Slovenski obrambni minister Matej Tonin je v pogovoru za ameriško televizijo CNN poudaril pomen enotnosti zahodnih zaveznikov in obenem opozoril, da se lahko v trenutku, ko so vse oči uprte v Ukrajino, kaj slabega zgodi tudi na Zahodnem Balkanu, predvsem v Bosni in Hercegovini.
Na vprašanje, ali je to kar se dogaja v Ukrajini, grožnja Sloveniji, je Tonin odgovoril, da gre za odločilne trenutke, ko je treba jasno storiti to, o čemer zahodni zavezniki govorijo. "Predsednik Putin je šel v Ukrajino misleč, da ne bomo storili tega, kar govorimo, zato morajo biti sankcije ostre. Če bomo enotni, kar je naše najmočnejše sredstvo, potem ne vidim nevarnosti za Slovenijo," je dejal. Rusko početje je označil za jasno kršitev mednarodnopravnih norm in potrdil, da gre za rusko invazijo. Priznal je, da bodo sankcije boleče ne le za Rusijo, ampak zaradi povišanja cen plina tudi za EU. "Kot sem rekel, sankcije morajo biti ostre in se osredotočiti na rusko vodstvo, še posebej na podjetja in finančne tokove."
"Del ruskega scenarija je, da odvračajo pozornost, in bojim se, da se bo zgodilo kaj slabega na Zahodnem Balkanu, kjer Putinov prijatelj Dodik sprejema čudne poteze," je dejal Tonin.
Minister pravi, da se ponavlja ruski scenarij iz Gruzije in Krima. Zavrnil je, da bi bil Putin ujel Zahod na levi nogi. "Na ravni Nata in EU smo imeli veliko ministrskih srečanj in pokazali enotnost, kar je naše najmočnejše sredstvo. Če je želel razdeliti EU, je bila to slaba poteza. Če želi manj Natovih enot na svojih mejah, je bila to slaba poteza, ker to pomeni več Natovih enot na vzhodnem krilu Nata," je dejal.
Na vprašanje, ali bi bilo sedaj treba sprejeti Ukrajino v zvezo Nato, je Tonin odgovoril, da je Slovenija že vložila predlog, da se Ukrajino sprejme v EU. "Ukrajina zdaj potrebuje jasno znamenje upanja in Slovenija je predstavila pobudo, da se jo sprejme v EU po hitrem postopku. Pokazati jim moramo, da so del Evrope," je dejal, članstva v zvezi Nato pa ni omenjal.
V Moskvi so sporočili še, da je Rusija z regijama na vzhodu Ukrajine vzpostavila diplomatske odnose. Doslej ni bilo povsem jasno, ali je Putin v ponedeljek priznal neodvisnost celotnih ukrajinskih regij Lugansk in Doneck ali zgolj samooklicanih republik, ki ju dejansko nadzorujejo proruski separatisti in zavzemata približno tretjino celotnega ozemlja regij.
Putin je tudi pozval k "demilitarizaciji" Ukrajine. "Če bodo naši tako imenovani partnerji založili oblasti v Kijevu s sodobnim orožjem, potem je glavna točka določena stopnja demilitarizacije današnje Ukrajine," je dejal. "Nisem rekel, da bodo vojaki šli tja takoj po našem srečanju z vami tukaj," je rekel novinarjem. "Nemogoče je predvideti kakršenkoli konkreten obris možnih dejanj, odvisno je od konkretnih razmer na kraju samem, na terenu," je dodal.
Med sankcijami tudi ustavitev Severnega toka 2
Članice EU so dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell.
Sveženj po njegovih besedah vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2.
Biden: Nove sankcije bodo daljnosežnejše kot leta 2014
Vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje napad z vsemi sredstvi na Ukrajino, je v Bruslju dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, po izrednem sestanku zaveznic in Ukrajine. Najnovejše poteze Rusije so po njegovih besedah nadaljnja invazija v že napadeni državi, saj se je ruska invazija Ukrajine zgodila že leta 2014.
Predsednik ZDA Joe Biden je v današnjem nagovoru iz Bele hiše sporočil, da ZDA v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov. Predsednik ZDA je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama oziroma bankama ter sankcije na ruski suvereni dolg. Slednje pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih financ in da Rusija ne bo več mogla prodajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam. Biden pri tem ni omenil, ali bodo sankcije uvedli tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. "Kot sem obljubil, plinovod Severni tok 2 ne gre naprej," je še dejal predsednik ZDA. Dodal je, da imajo ZDA pripravljenih še več ukrepov.
Rusko priznanje neodvisnosti republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine je Biden označil za "brezobzirno kršitev mednarodnega prava": "Če bo nadaljeval, smo pripravljeni nadaljevati s sankcijami. Kdo v božjem imenu mu je dal pravico, da razglaša nove države?"
Kljub novim sankcijam in obsodbam ruskega početja je Biden na koncu govora, po katerem ni sprejemal vprašanj, pustil odprto možnost za nadaljevanje diplomacije. Konec tedna je predvideno srečanje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, po katerem je načelna možnost tudi za vrh Biden-Putin. "Še je čas za odvrnitev najhujšega scenarija. ZDA so skupaj z zavezniki odprte za diplomacijo, če bo resna. Rusijo bomo sodili po dejanjih, ne besedah. Karkoli bo storila naprej, bomo odgovorili z enotnostjo, jasnostjo in prepričanjem," je dejal Biden.
"Dogaja se to, kar je državni sekretar Blinken prejšnji teden opisal v Varnostnem svetu Združenih narodov. Zrežirani incidenti, zrežirana seja ruskega sveta za nacionalno varnost, sedaj pa politična provokacija priznanja dveh tako imenovanih neodvisnih držav, kar je jasna kršitev mednarodnega prava. To ne sme nikogar pretentati in za dejanja ni opravičila," tako ameriški predsednik.
V nadaljevanju je ponovno priznal, da bodo ceno plačali tudi ameriški potrošniki v obliki višjih cen energije. "Moja vlada uporablja vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da zaščiti podjetja in potrošnike pred višjimi cenami. Ukrepal bom tako, da bo bolečina sankcij usmerjena v rusko ekonomijo, ne našo," je dejal.
Poudaril je še pomen enotnosti zaveznikov in partnerjev proti ruski agresiji. "Na vsakem koraku izkazujemo našo enotnost, na kar Putin ni računal. Enotni smo proti agresiji in za obrambo zaveznikov v Natu," je zatrdil: "Svet je včeraj slišal potvarjanje zgodovine nazaj za stoletje ... Ampak ne bom šel v to, ker nič od tega, kar je povedal, ne kaže interesa za resen dialog. Napadel je pravico Ukrajine do obstoja. Z vojno grozi tudi drugim državam, če se ne zadovolji njegovim zahtevam."
V slovenskih podjetjih zaskrbljeni
V slovenskih podjetjih, ki delujejo v Rusiji in Ukrajini, so še previdni v oceni posledic rusko-ukrajinskega spora. Dogajanje jih skrbi, poslovanje je oteženo, a so po drugi strani v tem delu sveta vajeni kompleksnosti poslovanja. Oskrba s plinom iz tega območja trenutno poteka s pogodbenimi določili.
Kot pravijo v Geoplinu je trenutno najbolj relevantno sankcijo sprejela Nemčija, ki je začasno zaustavila pridobivanje obratovalnega dovoljenja za projekt Severni tok 2. "Ta na obstoječo fizično oskrbo z zemeljskim plinom ne vpliva, ima pa lahko celotno dogajanje vpliv na še povečane cenovne pritiske na borzah plina v Evropi," opozarjajo.
Zvečer se je na twitterju oglasil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo po njegovem prepričanju ključna diverzifikacija dobave plina. "Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta," je dodal.
V Krki pravijo, da s poslovnimi partnerji na ruskem in ukrajinskem trgu poslujejo v skladu z načrti. Če bo prišlo do korenitih sprememb na trgih, se bodo prilagodili.
Generalni direktor Danfossa Trata Aleksander Zalaznik je za spletne Finance opozoril, da se stvari v zvezi z rusko-ukrajinskim sporom spreminjajo zelo hitro. Po njegovih besedah gre blago čez čez rusko mejo zelo počasi in v dobavah že prihaja do vsaj enotedenskega zamika. "Še večja težava pa je, da ne dobiš voznikov tovornjakov, ki bi bili pripravljeni voziti tja," je poudaril in dodal, da so nekaj blaga sicer že preusmerili na železnico, a ne vedo, kako bo v prihodnje. "Ko bodo v veljavo stopili embargi, bo to za nas velik udarec," je dejal Zalaznik.
Zaradi političnih razmer v regiji so zaskrbljeni tudi v Iskratelu, je za Finance dejal direktor družbe Robert Kuzmič. Uvedba sankcij po njegovih besedah pomeni oteženo poslovanje, sankcije pa prinašajo tudi dodatno tveganje za zmanjševanje obsega Iskratelovega posla tako v Rusiji kot Ukrajini, ki sta za podjetje pomembna trga.
