Podnebna konferenca gre v podaljške, kdaj natančno bo zaključna plenarna seja še ne ve nihče, dogovor pa ni pustil nikogar prav zelo navdušenega. Šibko vodenje procesa Azerbajdžana je pustilo posledice, enako sabotiranje Savdijcev. Kritike drugega osnutka so jasne in večinoma skoncentrirane okoli finančnega jedra - premalo denarja za države v razvoju.

EU je z drugim osnutkom teksta bolj zadovoljna kot s prvim, tudi s številom 250 milijard, saj da je to realno število. Kaj to pomeni za Slovenijo? V letu 2023 je Slovenija preko različnih mehanizmov za podnebne finance državam v razvoju namenila nekaj čez šest milijonov in pol, sedaj bi bila številka za okoli torej trikrat večja. A delitev vplačil je stvar EU pogajanj v naslednjem letu.

Bojan Kumer, slovenski minister za okolje, podnebje in energijo: "Imamo osnutek teksta v katerem je doseženo večje ravnotežje kot včeraj. V mnogih delih teksta je viden napredek, tudi po zaslugi EU. Še vedno želimo izboljšati tekst na blaženju, kjer je nekaj napredka, na drugi strani pa je nekaj nazadovanja pri človekovih pravicah. Seveda je potenciala za izboljšanje veliko, a slišali smo govor gospoda Guterresa, da je potrebno letošnji COP umestiti v dogajanje v svetu, kaj je bil cilj, ko smo prihajali sem in kaj sledi naslednje leto."

EU je po Kumrovih besedah pripravljena nekoliko povečati cilj, a v pogajanjih zahteva višje cilje na drugih področjih. Dokončno se bodo o tem odločili na EU koordinaciji. "Tekst je na blaženju premalo obligatoren. Želimo si hitrejše zniževanje emisij ne le v EU, ampak tudi drugje," pravi Kumer. Obstaja možnost, da če ZDA izstopi iz dogovora, breme financ pade na ostale? "To so špekulacije. Ta številka je dogovor z vsem razvitim svetom, Kitajci, Američani, Arabci... Če ne bi sprejeli dogovora, bi bil rezultat pogajanj neprimerno slabši. Vsako leto bi bilo izgubljeno veliko več in težko bi bilo nadoknaditi razliko," pravi Kumer.

A dogovor tudi ne vključuje varovalk za neplačevanje. nenazadnje se je to že zgodilo, 13 let je namreč trajalo, da so razvite države dejansko priskrbele denar, ki so ga obljubile leta 2009 v Kopenhagnu.