V dvoranah je završalo, na hitro so vsi prenehali početi, kar so pač počeli tisti hip. Objavljen je bil drugi osnutek sporazuma, ki je za razliko od prvega, ki so ga kritizirali praktično vsi, prvič dostavil številke. Razvite države so se v njem zavezale k pomoči 250 milijard dolarjev letno za države v razvoju do leta 2035 - to je okvir številk, ki so bile pogosto omenjene za "osnovno" financiranje. V besedilu sledi še poziv državam, naj skupaj zberejo 1700 milijard, a besedilo države v razvoju "le vabi k dodatnim prispevkom". Kar je nekak kompromis; državam, kot sta Kitajska in Savdska Arabija, bo to pogodu - še vedno sta uradno državi v razvoju v pogovorih ZN o podnebnih spremembah in zelo odločno zavračata kakršnekoli pozive, da morata prispevati k ukrepom, čeprav to počneta. Uradno torej nabora donatork, ki so zavezane k prispevkom, niso razširili.
"Neustrezno, ločeno od realnosti podnebnih vplivov in nezaslišano, a imamo zdaj vsaj številko. Toda razvite države morajo razumeti obup in nujno potrebo po podpori. Trdne javne finance bodo zagotovile upanje, vendar so potrebe veliko večje od teh predloženih ponudb. Če pa obstaja zadržanost razvitih držav, da bi zagotovile več denarja, ne pozabimo na milijarde dolarjev, ki jih zaslužijo naftna in plinska podjetja, ki onesnažujejo okolje. Pripraviti onesnaževalce k plačilu je zanesljiv način za premostitev finančne vrzeli in zmanjšanje pritiska doma, zato je žalostno videti, da je bilo to odstranjeno iz besedila," je komentiral Jasper Inventor, vodja delegacije Greenpeaca v Bakuju.
Leta 2009 so se v Kopenhagnu razvite države dogovorile, da bodo do leta 2020 skupaj mobilizirale 100 milijard dolarjev na leto za podporo načrtom razogljičenja in prilagajanja držav v razvoju. Prav na letošnjem finančnem COP-u naj bi ta cilj povečale.
A ves čas konference ni bilo strinjanja o primerni številki. Če so države v razvou navajale številke od 1000 milijard navzgor, so se razvire države ustavile pri 300 milijardah pomoči.
Številko so naračunali Amar Bhattacharya, Vera Songwe in Nicholas Stern, sopredsedujoči neodvisni skupini strokovnjakov na visoki ravni za podnebno financiranje. Skupina je danes pozdravila objavo novega besedila predsedstva COP29 o novem skupnem kvantificiranem cilju glede podnebnega financiranja, saj vse akterje poziva, naj sodelujejo pri povečanju financiranja pogodbenic držav v razvoju za podnebne ukrepe iz vseh javnih in zasebnih virov. "To je skladno z našo analizo naložb in zunanjega financiranja, ki jih države v razvoju zunaj Kitajske potrebujejo za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Besedilo tudi poziva razvite države, naj povečajo svojo finančno podporo državam v razvoju na 250 milijard dolarjev na leto do leta 2035. Ta številka je prenizka in ni v skladu z izpolnitvijo Pariškega sporazuma. Naša analiza kaže, da bi moral NCQG na podlagi komponent, ki jih zajema, zavezati razvite države, da zagotovijo vsaj 300 milijard USD na leto do leta 2030 in 390 milijard USD na leto do leta 2035."
Fosil dneva Azerbajdžanu
Vsak dan nevladne organizacije organizacije podelijo t.i. fosil dneva. Danes na uradno zaključni dan konference je fosil prejela država, "ki ne razume resnosti predsedovanja ali vrednosti civilne družbe."
Azerbajdžan je bil daleč od vodstva, ki je tukaj potrebno. Kar ne bi smelo biti tako težko glede na to, da je prejšnji dve konferenci COP prav tako gostila industrija fosilnih goriv.
Ton, ki so ga dali na otvoritvenih dnevih s hvaljenjem fosilnih goriv kot "božjih darov" in grajanjem civilne družbe, ni bil dober obet za sodelovanje in diplomatsko delo, potrebno v dveh tednih. "Ta COP je bil pričakovan zaradi njegovega ključnega poudarka na financah. Njihov pristop vzemi ali pusti ogroža ne le cilj podnebnega financiranja, ampak tudi druge ključne teme, ki temeljijo na človekovih pravicah, kot sta pravičen prehod in delovni programi za enakost spolov."
