Vsi kandidati za evropske komisarje, med njimi slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki mu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen namenila resor za krizno upravljanje, nestrpno čakajo, da 1. decembra, po tem, ko bo naslednji teden v Evropskem parlamentu po pričakovanjih izvoljena nova Evropska komisija, začnejo delo. Iz diplomatskih virov v Bruslju je slišati, da je želja nove predsednice Evropske komisije, da bo ta delovala geopolitično, za razliko od komisije poslavljajočega se šefa Jean-Clauda Junckerja, ki je v premnogih primerih delovala izrazito politično. Junckerjeva komisija namreč ni opravljala svojega poslanstva ščitenja in promoviranja skupnega interesa unije, ampak je zasledovala interes političnih strank (Evropske ljudske stranke) in interese svojih političnih pajdašev, ocenjujejo.
Von der Leynova pa želi EU postaviti kot geopolitičnega akterja, ki pa se kot druge velesile v svetu ne bo zanašala na vojaško moč, ki je nima, ampak bo vse stavila na mehko moč. EU je namreč največja trgovinska sila na svetu, največja je po obsegu tujih neposrednih investicij, prav tako je največja po višini humanitarne pomoči, ki jo solidarnostno pošilja v tretje države. Slednje področje pa je delokrog slovenskega komisarja Lenarčiča, ki naj bi skupaj s komisarko za mednarodna partnerstva Jutto Urpilainen in Josepom Borellom, ki bo visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, predstavljal zunanjepolitični trio EU. Lenarčič si bo prizadeval, da bo EU s pomočjo evropskega koordinacijskega centra za krizni odziv hitro in učinkovito pomagala ljudem v stiski, tako v EU kot v tretjih državah. Visoko na agendi slovenskega komisarja bodo tudi prizadevanja za izboljšanje mednarodnega humanitarnega prava. Trajanje humanitarnih kriz se v svetu namreč podaljšuje.
