Tokrat se madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbanu izsiljevalska igra z Brusljem in drugimi članicami EU ni izšla po načrtih. Stalni veleposlaniki držav članic pri EU so se v ponedeljek pozno zvečer dogovorili o paketu ukrepov, s katerim so Madžarski zamrznili 55 odstotkov oziroma 6,3 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih pogojujejo z vladavino prava. Obenem so potrdili 18 milijard evrov pomoči Ukrajini za prihodnje leto in se strinjali z uvedbo minimalnega davka na multinacionalke, čemur je madžarska nasprotovala. Strinjali so se tudi, da je načrt za odpornost in okrevanje, ki ga je predložila naša vzhodna soseda, ustrezen, a bo tudi 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kolikor je načrt težak, lahko dobila šele, ko in če bo izpolnila 27 tako imenovanih super mejnikov glede spoštovanja vladavine prava, predvsem na področju pravosodja, korupcije in javnih naročil.
Še vedno velikih 55 odstotkov zamrznjenih kohezijskih sredstev je manj, kot je predlagala Evropska komisija
Iz odzivov evropskih politikov na zgodovinsko odločitev - EU je prvič uporabila uredbo o pogojevanju izplačil z vladavino prava - je zaznati nekaj grenkega priokusa. Tako je evropski poslanec iz vrst Zelenih Daniela Freunda, ki si že leta prizadeva, da bi Bruselj ostro kaznoval Orbanovo vlado zaradi korupcije, klientelizma in rušenja demokratičnih vrednot, na twitterju zapisal, da "zahvaljujoč Madžarski vemo, koliko je posameznim evropskim institucijam mar za vladavino prava. Evropskemu parlamentu 100-odstotno, Evropski komisiji 65-odstotno in Svetu Evrope 55-odstotno".
Evropska komisija je konec novembra ocenila, da Madžarska ni ustrezno izpolnila 17 zavez, ki jih je dala v zameno za izplačilo evropskih sredstev, zato je predlagala, da ji zamrznejo 65 odstotkov evropskih sredstev oziroma 7,5 milijarde evrov. A so se stalni predstavniki držav članic EU v Bruslju odločili ta delež zamrznitve znižati na 55 odstotkov, saj da je madžarska vlada nekaj ukrepov vendarle izpolnila zadovoljivo, hkrati pa kaže voljo, da izpolni tudi druge zaveze. Rešitve, sprejete na ravni veleposlanikov, morajo v pisnem postopku potrditi države članice.
Orbanova vlada, ki je doslej pogojevala pomoč Ukrajini in pristanek na minimalni davek na multinacionalke z izplačilom, je tako morala popustiti, saj milijarde EU še kako potrebuje. Madžarska je v gospodarski krizi, inflacija je z 22,5 odstotka najvišja med državami članicami, hrana se nenehno draži, vlada pa je bila zaradi kroničnega pomanjkanja goriva prejšnji teden prisiljena odpraviti cenovno kapico na bencin in dizel. Hkrati je, da bi si povečala prilive v proračun, zvišala stopnjo davka na presežni dobiček plinske in naftne družbe MOL s 40 odstotkov na 95. MOL namreč na račun razlike v ceni med rusko nafto, ki jo dobiva Madžarska, in nafto z Londonske borze kuje velike dobičke. Hkrati je guverner Madžarske centralne banke Gyorgy Matolcsy, doslej lojalen Orbanov kader, vlado obtožil, da je z ukrepi v zadnjih dvanajstih let državo pripeljala pred krizo.
A vse to Orbana ne ustavi, zdaj je napovedal 15-odstotni dvig pokojnin z januarjem prihodnje leto. Vladni politiki pa tudi tokrat kaznovanje Madžarske domači javnosti prikazujejo kot zmago. S temi besedami je bruseljsko odločitev poimenoval Orbanov vodja kabineta Gergely Gulyas, medtem ko je minister za regionalni razvoj Tibor Navracsics dejal, da so bili cilji madžarske vlade doseženi. Napovedal je, da bi se sredstva lahko sprostila do aprila ali maja prihodnje leto, ko bo Madžarska izpolnila vse pogoje. Da bodo izpolnila vse zahteve, "kot so jih že doslej," je ocenila tudi pravosodna ministrica Judith Varga.
