Evropska komisija v šestem svežnju sankcij proti Rusiji predlaga tudi postopno uvedbo embarga na uvoz nafte iz Rusije. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa do konca leta. "Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem kar se da zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu," je poslancem Evropskega parlamenta povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Poleg tega komisija predlaga izključitev dodatnih treh bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. Med njimi je tudi Sberbank, ki ima na ruskem bančnem trgu okoli 37-odstotni delež. Sankcije morajo zdaj potrditi države članice. Za potrditev je potrebno soglasje vseh 27 članic. Madžarska je že napovedala veto, predlogu naj bi nasprotovale tudi Slovaška, Češka in Bolgarija.
Nihče tako odvisen kot Nemčija
Med državami EU, katerih gospodarstvo posledice sankcij proti Rusiji že zelo občuti, je Nemčija, ki je največje gospodarstvo v EU in tudi največja gospodarska partnerica Slovenije. Slovenija je lani po podatkih državnega statističnega urada iz Rusije uvozila šest odstotkov vse nafte in njenih derivatov. To jo uvršča med članice EU z najmanjšo odvisnostjo od ruske nafte. Embargo je neposredno tako najbrž ne bo prizadel. Pri tem pa ne gre pozabiti na posredne učinke.
Clemens Fuest, vodja inštituta Ifo v Münchnu, je za radio BR povedal, da je nemško gospodarstvo kot izvozno usmerjeno močno prizadela že prekinitev dobavnih verig v času epidemije. Visoka odvisnost od ruskega plina je še dodaten problem. Tako zelo kot Nemčija po njegovih besedah od ruskega plina ni odvisna nobena druga velika industrijska država. Le malo nemških podjetij lahko v kratkem času nadomesti ruski plin z drugimi viri. Hude gospodarske škode in odpuščanj se bojijo zlasti v industriji, kjer neposredno predelujejo plin, na primer v kemični. Če bi ostali brez ruskega plina, bi se nemško gospodarstvo letos skrčilo za štiri odstotke in padlo v recesijo.
Odvisnost od ruske nafte je Nemčiji v preteklih tednih uspelo zmanjšati s 35 na 12 odstotkov, pravi minister za gospodarstvo Robert Habeck. V združenju nemških gospodarskih zbornic DIHK so včeraj opozorili, da bi imel evropski embargo na uvoz ruske nafte resen vpliv na nemška podjetja. Čeprav bi povpraševanje po nafti lahko pokrili iz drugih virov, bi rast cen nafte povečala finančni pritisk na podjetja, je opozoril predsednik združenja Peter Adrian. Ker dodatnih stroškov ne bi bilo mogoče individualno prenesti na stranke, bodo podjetja po njegovih besedah "v skrajnih primerih zaradi stroškov prisiljena ustaviti poslovanje".
Breme tudi devalvacija evra
Nemško gospodarstvo bo po besedah Sebastiana Dulliena, direktorja inštituta za makroekonomijo in konjunkturo (IMK), posledice vojne v Ukrajini v celoti občutilo šele v drugem četrtletju letos. Glavni razlog za skrbi in težave nemških podjetij je v največji meri visoka rast cen energentov. Njihov uvoz je bil marca letos za dobrih 160 odstotkov dražji kot marca 2021. Cene zemeljskega plina so bile kar štirikrat višje kot v prejšnjem letu. "Še nikoli se ni zgodilo, da bi se uvoz zemeljskega plina v enem letu tako podražil kot marca 2022, niti v času dveh naftnih kriz v letih 1973/74 in 1979/80," navajajo analitiki statističnega urada. Naftni derivati so bili za 110,3 odstotka dražji kot pred letom dni, nafta pa za 81,3 odstotka. Električna energija je bila za 440 odstotkov dražja, do februarja pa se je njena cena podvojila. Cene uvoženega črnega premoga so bile za več kot 300 odstotkov višje kot pred letom dni, v primerjavi s prejšnjim mesecem pa so se zvišale za dobrih 44 odstotkov. Brez energentov so bile uvozne cene v Nemčiji marca letos le za 16,1 odstotka višje kot marca lani. Nemško zunanjo trgovino bremeni tudi devalvacija evra v primerjavi z drugimi valutami. Zaradi tega nemški uvozniki kupujejo dražje, izvozniki pa svoje blago prodajajo ceneje.
Ničelno gospodarsko rast je v prvem četrtletju letos presenetljivo zabeležila tudi Francija, ki je drugo največje gospodarstvo v EU. V Italiji, ki je tretje največje gospodarstvo v EU, se je gospodarstvo v prvem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka. To je prvo zmanjšanje italijanskega gospodarstva po zadnjem četrtletju 2020. Italija je tretja najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Slovenija je po podatkih državnega statističnega urada lani v Nemčijo izvozila 17,3 odstotka blaga, v Italijo pa 10,7 odstotka. Iz Nemčije je uvozila 14,9 odstotka blaga, iz Italije pa 11,3 odstotka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
