V katastrofalnem potresu z magnitudo 7,8, ki je danes prizadel območje na jugovzhodu Turčije blizu meje s Sirijo, je po najnovejših uradnih, a še vedno začasnih podatkih, umrlo več kot 3000 ljudi. Poškodovanih je več kot 13.000 ljudi. V Turčiji so razglasili sedemdnevno žalovanje.
Rdeči križ zbira pomoč za Turčijo in Sirijo
Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2 lahko prispevate s poslanim SMS sporočilom na 1919 z besedo SKUPAJ (1 evro) ali SKUPAJ5 (5 evrov).
Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana
Namen: Potres Turčija in Sirija
TRR: SI56 0310 0111 1122 296
SWIFT: SKBASI2X
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00-96891
Število žrtev bo gotovo še naraslo, saj je več tisoč ljudi ujetih pod ruševinami zrušenih poslopij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Karitas zbira sredstva
Slovenska karitas odpira račun za pomoč prizadetim ob potresu, ki je danes ponoči in v nadaljevanju s popotresnimi sunki prizadel jugovzhodni del Turčije in severni del sosednje Sirije. Uničene so številne zgradbe in infrastruktura. Mnogi so ostali brez vsega.
Svoj dar lahko posredujete s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR ali z nakazilom na:
Slovenska karitas Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA
Sklic: 00 626
Prizadeto okoli 300-kilometrsko območje
Prvi potres se je zgodil ob 1.17 po srednjeevropskem času, epicenter pa je bil blizu turškega mesta Gaziantep nedaleč od meje s Sirijo. Globina potresa je bila približno 18 kilometrov, je sporočil ameriški geološki zavod (USGS).
32-krat več energije kot v Petrinji
Šlo je pravzaprav za dva potresa s približno enako magnitudo, pojasnjuje seizmolog pri agenciji za okolje dr. Gregor Rajh: "Prvi se je zgodil 14 minut čez drugo uro po našem času, drugi pa 24 minut čez enajsto. Prvi je bil magnitude 7,8, drugi 7,7. Seveda je oba potresa spremljalo veliko število manjših popotresov." Če primerjamo ta potres s tistim v Petrinji je za magnitudo in pol razlike: "V praksi to pomeni 32-krat več sproščene energije. Globina potresa je parameter, ki ga je v začetku zelo težko oceniti, ampak prve ocene so okoli 24 kilometrov. Popotresni sunki bodo trajali še kar nekaj časa, lahko trajajo tudi več kot eno leto, a načeloma so to šibkejši potresi. "
Območje leži na stiku treh tektonskih plošč, Afriške, Evrazijske, med njima pa je še Arabska tektonska plošča, pojasnjuje seizmolog: "Te tektonske plošče drsijo z razmeroma velikimi hitrostmi ena med drugo, na prelomih, kjer je tudi nastal potres, pa se zataknejo, zato se tam napetosti kopičijo. Gre pa za zelo dolge prelome, samo ti so namreč sploh zmožni generirati tako močne potrese."
Gre torej za območje z eno največjih potresnih nevarnosti v tem delu sveta, zato seizmologov potres ni prav zelo presenetil. Pri nas ga ni bilo čutiti, so pa ga zaznale potresne opazovalnice državne mreže. (ank)
Prizadeto je obmejno območje od Alepa v Siriji do turškega Diyarbakira več kot 300 kilometrov severovzhodno. Reševanje marsikje ovira še sneženje.
Med najhuje prizadetimi je pokrajina Hataj na meji s Sirijo. Turški mediji poročajo, da je zravnana z zemljo, prizori pa spominjajo na vojno.
Nikoli še tako
Nočnemu potresu je sledilo še najmanj 60 popotresnih sunkov. Število poškodovanih gre v tisoče. "Majali smo se skoraj minuto," je povedal Turek iz Adane, prepričan, da bo skupaj z družino umrl v stanovanju v petem nadstropju. "Nikoli v življenju nisem videl česa takšnega. Rekel sem: Potres je, vsaj umrli bomo skupaj."
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je žrtvam izrazil sožalje in pozval k enotnosti v državi. "Upamo, da bomo to nesrečo skupaj prebrodili čim prej in z najmanj škode," je zapisal na twitterju in dodal, da se zbirajo reševalne ekipe iz vse države.
Reševalci iz Nizozemske in Romunije že na poti na opustošeno območje
Evropska unija je aktivirala svoj mehanizem civilne zaščite in že usklajuje napotitev reševalnih ekip na prizadeto območje, je na twitterju sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Kot je pojasnil, so reševalci iz Nizozemske in Romunije že na poti na opustošeno območje. Da bodo njihovi reševalci še danes prispeli na cilj, je na twitterju potrdil nizozemski premier Mark Rutte. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je zatrdil, da je EU "pripravljena pomagati".
Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v tvitu sporočil, da zavezniki Nata "mobilizirajo pomoč" po potresu. "Polna solidarnost z našo zaveznico Turčijo po tem grozljivem potresu," je dodal.
Iz sveta sicer v Turčijo in Sirijo prihajajo številni izrazi sožalja in obljube pomoči. Hitro pomoč prizadetim sta med drugim že napovedala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in španski premier Pedro Sanchez.
Kljub sporom in napetim meddržavnim odnosom je Ankari pomoč oziroma napotitev svojih reševalnih ekip na prizadeto območje zagotovila tudi grška vlada. "Grčija bo nemudoma pomagala," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil grški premier Kiriakos Micotakis.
Vlada v Rimu je sporočila, da je svojo pomoč ponudila italijanska civilna zaščita ter da premierka Giorgia Meloni spremlja dogajanje in izraža sožalje vsem prizadetim. V Italiji so po potresu ponoči sicer izdali opozorilo zaradi nevarnosti cunamija in ljudi pozvali, naj se umaknejo z obale, ponekod so celo preventivno ustavili železniške povezave, a so alarm davi nato preklicali.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tako zagotovil vso potrebno pomoč, rusko ministrstvo za izredne razmere pa je pripravljeno na pomoč poslati dve letali, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Izrael je obljubil predvsem humanitarno pomoč, med drugim pri nujni obnovi hiš, in na območje pošilja svojo delegacijo.
Številne stavbe so se porušile, reševalne ekipe pa pod ogromnimi kupi ruševin iščejo preživele.
Tako kot ponoči se je treslo tudi leta 1939, ko je umrlo 33.000 ljudi
Turčija leži na več prelomnicah med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo in je zato med potresno najbolj aktivnimi območji na svetu. Samo lani so turški seizmologi zaznali več kot 22.000 potresnih sunkov. Nočni potres z magnitudo 7,8 je po jakosti enak potresu decembra 1939, v katerem je umrlo okoli 33.000 ljudi. To je bil drugi najmočnejši potres, ki so ga zabeležili v Turčiji. Močnejši naj bi bil le potres v Severni Anatoliji leta 1668.
Obenem je bil potres konec leta 1939 - njegovo žarišče je bilo pri mestu Erzincan, nekaj sto kilometrov severno od epicentra danes - najbolj smrtonosna naravna nesreča v moderni zgodovini Turčije.
V spominu ostaja katastrofalni potres leta 1999, ki pa je bil del niza silovitih potresov vzdolž t. i. severnoanatolske tektonske prelomnice med evrazijsko in anatolsko ploščo, ki se je sprožil že 60 let pred tem. 17. avgusta 1999 je potres z magnitudo 7,6 in žariščem pri mestu Izmit na zahodu države, kakih sto kilometrov vzhodno od Istanbula, terjal več kot 17.000, po nekaterih podatkih celo več kot 18.000 življenj. Tla so se tresla 37 sekund, žarišče pa je bilo plitko, na globini le 15 kilometrov.
Med drugim je potres povzročil nevaren požar v bližnji naftni rafineriji ter sprožil cunami v delu Marmarskega morja, ki je terjal še dodatnih 155 življenj.
1. maja 2003 je potres z magnitudo 6,4 stresel vzhod Turčije in vzel več kot 170 življenj. Oktobra 2011 je močnejši potres magnitude 7,2 prav tako na vzhodu države terjal okoli 600 življenj.
Leta 2020 je najprej januarja v potresu z magnitudo 6,7 umrlo okoli 40 ljudi. Žarišče je bilo na vzhodu države, tresenje tal so čutili v Siriji, Armeniji in Gruziji. Oktobra istega leta je potres z magnitudo 7,0 blizu mesta Izmir ob Egejskem morju ubil 117 ljudi, a žrtev je bilo več v sosednji Grčiji kot v Turčiji.
Zaradi potresa je prišlo tudi do eksplozije na plinovodu v turškem Hayatu.
Potres v Turčiji in Siriji smrtonosen zaradi več razlogov
Močan potres z magnitudo 7,8, ki je danes prizadel Turčijo in Sirijo, je bil po mnenju strokovnjakov še posebej smrtonosen in uničujoč zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot so čas, lokacija, slaba konstrukcija porušenih stavb in dejstvo, da gre za razmeroma mirno prelomnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Veliko uničenje je potres deloma povzročil zaradi jakosti, saj je bil najmočnejši potres v Turčiji od leta 1939, in pa tudi zato, ker je prizadel naseljena območja.
Drugi razlog je, da se je zgodil ob 4.17 po lokalnem času, kar pomeni, da so bili speči ljudje ujeti na svojih domovih, ko so se poslopja porušila, je za AFP povedal Roger Musson, častni raziskovalni sodelavec na Britanskem geološkem zavodu.
Po njegovih besedah tudi gradnja poslopij ni bila "ustrezna za območje, ki je dovzetno za velike potrese". To bi sicer lahko bila deloma tudi posledica dejstva, da je bila prelomnica, na kateri se je danes zgodil potres, v zadnjem času razmeroma mirna.
Turčija se namreč nahaja na enem od potresno najbolj aktivnih območij na svetu. Leta 1999 je tako potres ob t.i. severnoanatolski tektonski prelomnici v regiji Duzce na severu države zahteval več kot 17.000 življenj.
Današnji potres pa se je zgodil na drugi strani države, vzdolž t.i. vzhodnoanatolske prelomnice, kjer potresov z magnitudo 7 ni bilo že več kot dve stoletji. Zaradi tega obstaja možnost, da so prebivalci zanemarili nevarnost območja, je dejal Musson.
Ravno zato, ker na tej prelomnici tako dolgo ni bilo močnega potresa, pa se je morda nabralo veliko energije, je dodal in ocenil, da to teorijo potrjuje jakost popotresnih sunkov in drugega današnjega potresa, ki je imel magnitudo 7,5.
Današnji potres skoraj ponovitev tistega na istem območju 13. avgusta 1822
Današnji potres je po njegovi oceni skoraj ponovitev tistega na istem območju 13. avgusta 1822, ki je povzročil ogromno škodo, uničil cela mesta in zahteval več deset tisoč življenj. Popotresni sunki so takrat sledili do junija naslednjega leta, je še povedal.
Žarišče današnjega potresa je bil na razmeroma majhni globini, približno 17,9 kilometra, v bližini turškega mesta Gaziantep, ki ima dva milijona prebivalcev.
Zgodil se je zaradi premika arabske tektonske plošče proti severu, ki je "drsela mimo Turčije", tako da premik ni bil gladek. Žarišče takšnega potresa je manj pomembno od tega, kako daleč se je razpoka razširila vzdolž prelomnice. V tem primeru se je razširila za sto kilometrov, kar pomeni, da je bil potres na tem območju "dejansko na samem vrhu".
Carmen Solana, vulkanologinja z britanske univerze v Portsmouthu, pa je opozorila, da je na potres odporna infrastruktura na jugu Turčije in zlasti v Siriji pomanjkljiva. V Siriji pa so mnoge strukture oslabljene že zaradi več kot desetletja vojne.
Kot odgovor na potres leta 1999 je sicer turška vlada leta 2004 sprejela zakonodajo, ki določa, da morajo vse nove gradnje izpolnjevati sodobne standarde potresne gradnje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je močno gradnjo postavil za politično prednostno nalogo, ko je leta 2020 potres zahteval 114 življenj.
