Proizvodni hangar letalske družbe Boeing v Everettu v zvezni državi Washington je zapustilo zadnje letalo iz družine boeingov 747. Razlog za končanje proizvodnje je bilo komaj še kakšno povpraševanje za letečega velikana s prepoznavno grbo, enaka usoda je pred dvema letoma doletela tudi njegovega evropskega konkurenta - airbus A380. Tega so po 14 letih prenehali izdelovati. A ta še zdaleč ni pisal takšnih rekordov kakor kraljica neba, kot so imenovali jumbo jet, ki je po mnenju mnogih odprl možnosti za dostopna mednarodna potovanja in pomagal povezovati svet.
Zadnji izdelani boeing 747-8F je transportno letalo za družbo Atlas Air, ki jih ima sedaj v floti 56.
Prvič je boeing 747 poletel 9. februarja 1969, to je pet mesecev pred tem, ko je Apollo 11 pristal na Luni. Kot zanimivost: za izdelavo tako velikega letala Boeing takrat ni imel ustrezne tovarne, zgradili so jo v Everettu. Po spletu kroži veliko informacij o tem, zakaj si je prav to letalo, ki lahko sprejme med 400 in dobrih 600 potnikov, prislužilo vzdevek kraljica neba. 24. maja 1991 so z boeingom 747 prepeljali rekordno število ljudi - 1087 Judov iz Etiopije v Izrael. Skupno naj bi bilo doslej z letali tega tipa potovalo več kot 3,5 milijarde ljudi. Prvi izdelani boeing 747 je poletel za ameriškega prevoznika PanAm.
Boeing je posebne različice 747 izdelal še za transport vesoljskega plovila Space Shuttle, ki so ga namestili na hrbet letala, izpod njegovega krila je poletela tudi raketa LauncherOne družbe Virgin. Seveda ne moremo mimo različice Air Force One, prave leteče trdnjave, s katero se prevaža ameriški predsednik. In se bo še naprej, saj pripravljajo dva nova boeinga 747 po načrtih Bele hiše.
Po poročanju CNN je danes v uporabi le še 44 potniških letal tega tipa, več kot polovico jih upravlja nemški letalski prevoznik Lufthansa. Pred pandemijo koronavirusa leta 2019 jih je bilo aktivnih več kot 130, nato pa jih je bilo zaradi raznih omejitev in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa izredno težko napolniti. Analitična družba
Cirium je sicer objavila, da je zdaj 314 boeingov 747 predelanih v transportna letala, ki jih uporabljajo za prevoz do 139 ton tovora na daljših relacijah. Letalski prevozniki si pač danes za prevoz potnikov na dolgih progah želijo manjša letala, kot so boeing 787 dreamliner, 777 pa tudi airbus A350. Skupno je Boeing v več kot 54 letih izdelal 1574 letal tipa 747 za več kot sto naročnikov. Cena jumbo jeta naj bi bila danes okoli 150 milijonov dolarjev.
Potomec prve generacije slovenskih priseljencev v ZDA Joe Sutter velja za idejnega očeta boeinga 747. Kot nekdanji vodja razvojnega programa letala je skupaj s svojo ekipo v zgolj 29 mesecih izdelal takrat največje letalo na svetu. Za njegove dosežke mu je tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan leta 1985 podelil nacionalno medaljo za dosežke na področju tehnologije in inovacij, na njegov 90. rojstni dan pa je Boeing po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala. Sutter je redno ohranjal stike s Slovenijo, umrl pa je 30. avgusta 2016 v 96. letu starosti.
Kako pa si Boeing zamišlja prihodnost letenja? Odgovor na to so nedavno predstavili skupaj z ameriško vesoljsko agencijo Naso, ki bo Boeingove razvojne načrte tudi finančno podprla. Koncept novega potniškega letala se bo imenoval demonstrator trajnostnega letenja, vanj bodo vgradili številne zelene tehnologije, uporabili boljše motorje ter namestili transonično oporno krilo, ki ustvarja večji vzgon in hkrati manj zračnega upora.
