Ukrajinske oblasti po ruskem zračnem napadu na šolo na območju Luganska poročajo o domnevno do 60 mrtvih. Napad na šolo, kamor se je zateklo okoli 90 ljudi, se je zgodil v soboto popoldne. Ruske sile so medtem okrepile napade tudi drugod na območju Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaenkrat so iz ruševin v kraju Bilogorivka potegnili dve trupli, je na Telegramu danes sporočil guverner regije Serhij Hajdaj. "Verjetno je mrtvih vseh 60 ljudi, ki so še pod ruševinami stavbe," je dodal. Po zračnem napadu na šolo je izbruhnil požar, stavba pa se je porušila. Reševalcem je doslej uspelo rešiti 30 ljudi, med katerimi jih je bilo sedem poškodovanih.
Bilogorivka je od hudo uničenega Lisičanska oddaljena okoli deset kilometrov. Iz območja Luganska so v soboto poročali še o najmanj šestih mrtvih, med njimi dveh otrocih.
Ruska vojska stopnjuje napade tudi drugod na območju Donbasa, tako ji je uspelo prevzeti nadzor nad več območji, je danes sporočil ukrajinski generalštab. "V smeri Limana je sovražnik z napadi osvojil severni del Šandrigolova," so sporočili. Rusi so napade okrepili tudi v smeri Severodonecka, Popasne in Avdijivke. Obenem pa nadaljujejo obleganje jeklarne Azovstal v Mariupolju, od koder so v soboto evakuirali vse ženske, otroke in starejše.
Ukrajinska stran si medtem prizadeva doseči osvoboditev Hersona na jugu države. "Ne bo Ljudske republike Herson," je zagotovil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Ponoči so opozorilne sirene sicer med drugim zbudile prebivalce Kijeva, Lvova, Harkiva, Donecka, Odese. Ukrajinske oblasti svarijo pred okrepitvijo napadov v povezavi s prihajajočim ruskim obeležjem dneva zmage v ponedeljek, ko se spominjajo zmage sovjetske vojske v drugi svetovni vojni.
Vodja Cie: Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini in zato vztraja pri vojni, hkrati pa ne kaže, da namerava Rusija uporabiti taktično jedrsko orožje, je v soboto na konferenci časnika Financial Times v Washingtonu povedal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns.
Kljub nezmožnosti ruskega zavzetja Kijeva in napredovanja ruskih sil v ofenzivi na Ukrajino Putin po ocenah Burnsa ni spremenil svojega prepričanja o možni prevladi ruske vojske nad ukrajinsko. "Mislim, da je utrjen v prepričanju, da si ne more privoščiti poraza," je dejal.
Dodal je, da ruskega predsednika "muči" Ukrajina že več let v "zelo vnetljivi kombinaciji zamere, ambicij in negotovosti". Ukrajinski upor naj ga ne bi odvrnil, saj je "toliko stavil na odločitve, ki jih je sprejel na začetku te invazije". "Mislim, da je zdaj prepričan, da mu bo krepitev sil še vedno omogočila napredek," je dejal Burns, sicer nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji.
Povedal je še, da ameriške in druge zahodne obveščevalne agencije ne vidijo znakov, da bi bila Moskva pripravljena uporabiti taktično jedrsko orožje za zmago v Ukrajini ali ciljanje na podpornike Kijeva. "V obveščevalni skupnosti trenutno ne vidimo konkretnih dokazov, da bi Rusija načrtovala uporabo taktičnega jedrskega orožja." "A glede na rožljanje z orožjem, ki ga slišimo pri ruskem vodstvu, ne moremo zanemariti teh možnosti. Zato ostajamo zelo pozorni," je dodal.
V Ukrajini danes hrvaški premier in predsednica nemškega parlamenta
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je danes pripotoval v Kijev, kjer se bo med drugim sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V Kijev je danes pripotovala tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas, ki bo sodelovala na slovesnostih v spomin na konec druge svetovne vojne v Evropi pred 77 leti in se srečala z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom. S Šmihalom se bo pogovarjal tudi Plenković. Na obisku ga spremlja minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.
"Hrvaška ve, kako je biti pod vojno agresijo in še naprej nudi politično, diplomatsko, finančno, humanitarno, tehnično in drugo možno pomoč Ukrajini, tudi pomoč ukrajinskim beguncem," piše v vladnem sporočilu. Na srečanjih v Ukrajini bodo po napovedih govorili o posledicah ruskega napada na Ukrajino, nadaljnji pomoči in "nadaljevanju evropske poti" Ukrajine.
Vojna v Ukrajini je po besedah Burnsa vznemirila Kitajsko, ki zdaj pozorno spremlja nauke iz te vojne. Ne verjame, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga odvrnila od želje po združitvi Tajvana s Kitajsko, če bo potrebno tudi s silo. So pa Peking po besedah Burnsa presenetili slaba predstava ruske vojske, upor Ukrajincev in močna podpora Zahoda Kijevu. "Mislim, da jih je presenetil način, kako je še posebej transatlantsko zavezništvo stopilo skupaj v ekonomskih sankcijah zoper Rusijo," je dejal.
"Peking je vznemirilo dejstvo, da je to, kar je Putin storil, tesneje povezalo Evropejce in Američane. Mislim, da kitajsko vodstvo to pozorno spremlja, stroške in posledice morebitne uporabe sile za vzpostavitev nadzora nad Tajvanom," je še povedal direktor Cie.
