Četrti krog pogovorov Kijeva in Moskve, ki se je začel v ponedeljek in poteka v obliki videokonference, naj bi se danes nadaljeval. V Kremlju ob tem omenjajo status Ukrajine kot nevtralne države. "Govorim na podlagi ocen pogajalcev," je dejal Sergej Lavrov in pojasnil, da pogajalci pravijo, da iz očitnih razlogov pogajanja niso enostavna. "A kljub temu je nekaj upanja za sklenitev kompromisa," je povedal za ruske medije.
Dejal je, da že obstajajo konkretne formulacije, o katerih bi se lahko kmalu dogovorili, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema rusko televizijo RBK. Nanašale naj bi se na to, da se Ukrajina razglasi za nevtralno.
Ukrajina in Rusija sta po navedbah treh oseb, ki sodelujejo v pogovorih, dosegli znaten napredek pri pripravi mirovnega sporazuma. Osnutek sporazuma v petnajstih točkah predvideva, da se bo Kijev v zameno za varnostna jamstva odpovedal ambicijam zveze Nato in obljubil, da ne bo gostil tujih vojaških oporišč ali orožja v zameno za zaščito zaveznikov, kot so ZDA, Velika Britanija in Turčija, so povedali omenjeni viri za časnik Financial Times.
Ukrajinski uradniki so še vedno skeptični, da je ruski predsednik Vladimir Putin v celoti zavezan miru, in so zaskrbljeni, da bi Moskva s pogajanji lahko pridobila čas za preureditev svojih sil in nadaljevanje ofenzive.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je pojasnil, da govorijo o možnosti, da bi imela Ukrajina status nevtralne države, podobno kot Avstrija ali Švedska. "To je zdaj opcija, o kateri se pogovarjamo, in to bi lahko videli kot kompromis," je dejal Peskov.
Zunanji minister Lavrov je še dejal, da težava ni le v nevtralnosti in demilitarizaciji Ukrajine, temveč tudi v varnosti ljudi na vzhodu države, na območjih Donecka in Luganska.
Nato ne bo dopuščal nobenega napada na svoje ozemlje, "Moskva o tem ne sme dvomiti"
Na Slovaškem bodo vzpostavili novo bojno skupino zveze Nato, v katero bodo vključeni tudi slovenski vojaki, je po sestanku obrambnih ministrov Nata povedal slovenski minister Matej Tonin. Slovenija ocenjuje, da je v tem trenutku sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske, je pojasnil. "Številka sto, ki se je pojavljala tudi v slovaških medijih, pa izhaja iz najinih uvodnih razgovorov s slovaškim ministrom," je dodal.
"Pozivamo Rusijo, predsednika Putina, k umiku svojih enot, vendar nimamo načrtov za napotitev Natovih enot v Ukrajino," pa je povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Obrambni ministri Nata so zadolžili vojaške poveljnike, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva po invaziji Rusije na Ukrajino, je pojasnil: "Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog."
"Nato ne bo dopuščal nobenega napada na svoje ozemlje, Moskva o tem ne sme dvomiti," je dejal Stoltenberg in dodal, da je več sto tisoč vojakov v pripravljenosti, da branijo meje zavezništva.
Ministrom se je prek videopovezave pridružil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov ter poročal o trenutni situaciji na terenu, ki je "precej dramatična", je povedal Tonin. "Nekatere vasi in deli mest so praktično izbrisani z obličja Zemlje," je povzel izjave ukrajinskega kolega.
Tudi ukrajinska stran je v torek zvečer sporočila, da so pogajanja težka in da obstajajo bistvena protislovja, vendar po besedah svetovalca predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajla Podoljaka obstaja prostor za kompromis.
Ruski pogajalec Vladimir Medinski je za agencijo Interfax dejal, da pogajanja tečejo počasi. Glavna naloga je, da med številnimi kompleksnimi temami izberemo tiste, pri katerih lahko stališča počasi zbližamo, je dejal. Dodal je, da si Rusija prizadeva za trajen dogovor. "Potrebujemo prijateljsko, svobodno, neodvisno Ukrajino, ki bo nevtralna," je dejal.
Ukrajina na pogajanjih zahteva ustavitev spopadov in umik ruskih enot, medtem ko Rusija od nje zahteva, naj se odpove namenu pridružitve zvezi Nato in uradno prizna Krim kot ruski, pokrajini Lugansk in Doneck pa kot neodvisni državi. Zelenski je sicer v torek dal vedeti, da Kijev ne računa več na članstvu v Natu.
Članice zavezništva zadržane do zamisli o napotitvi Natove mirovne misije
Članice Nata so večinoma zadržane do zamisli o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski. Menijo namreč, da je o tem glede na to, da je v Ukrajini vojna, še prezgodaj govoriti. Več članic zavezništva je danes v zvezi s tem danes izrazilo pomisleke. "Bojim se, da je še prezgodaj govoriti o tem," je dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren.
Po njenem prepričanju je treba najprej doseči prekinitev ognja in umik ruskih sil iz Ukrajine, med Ukrajino in Rusijo pa mora priti do neke vrste dogovora, pri čemer, kot je opozorila, pogovori še potekajo. Zelo težko si je predstavljati mirovno misijo glede na intenzivnost vojne in obleganja mest, je pojasnila Ollongrenova ob prihodu na izredno zasedanje obrambnih ministrov Nata.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je menil, da bi bilo treba najprej pogledati podrobnosti, preden se sprejme kakršne koli odločitve o tem.
Ukrajina ima pravico do obrambe in pomembno je, da se ji še naprej dobavlja orožje, vendar iz varnostnih razlogov ni primerno javno govoriti o njegovi dostavi, je izjavila kanadska obrambna ministrica Anita Anand.
Estonski obrambni minister Kalle Laanet pa je dejal, da je mirovna misija "ena od možnosti in da moramo preučiti vse možnosti, ki lahko pomagajo Ukrajini". Vendar bi o tem moral odločati Varnostni svet ZN, kjer pa ima Rusija pravico veta.
Laanet se je zavzel tudi za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Da bi moral Nato zapreti zračni prostor nad Ukrajino, je sicer večkrat izpostavil tudi slovenski premier Janez Janša, k temu pa vedno znova pozivajo tudi ukrajinske oblasti. "Vse te države, ki lahko nadzorujejo območje prepovedi preletov, morajo ukrepati," je dejal Laanet.
Nato sicer nasprotuje vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Kot je pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, zveza Nato noče biti neposredno vpletena v konflikt v Ukrajini, saj bi to lahko pomenilo še več ubitih civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden pa je pred dnevi opozoril tudi na možnost izbruha tretje svetovne vojne.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sicer ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da ima Ukrajina legitimno vlado in da podpirajo njene zmožnosti, da se branijo.
ICJ: Rusija mora takoj ustaviti invazijo na Ukrajino
Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino, je pozvalo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo o tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida.
Ruska federacija mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča, je dejala predsedujoča sodišču Joan Donoghue.
Sodniki v Haagu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki sproža resna vprašanja o spoštovanju mednarodnega prava.
Postopek na ICJ s sedežem v Haagu se je začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala. Ukrajinska stran je sodišče pozvala, naj stori vse, da se bo nasilje v Ukrajini ustavilo. "Rusija počne vojne zločine in zločine proti človečnosti. Rusijo je treba zaustaviti," je tedaj dejal ukrajinski veleposlanik na Nizozemskem Anton Korinevič. Kijev je sodišče zaprosil tudi, naj sprejme začasne ukrepe za končanje ruske invazije, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Postopek namreč lahko traja več let.
ICJ je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni, da bi razsojal o sporih med državami članicami ZN, ki temeljijo predvsem na pogodbah in konvencijah. Odločitve sodišča so zavezujoče, vendar sodišče nima dejanskih sredstev za njihovo izvrševanje.
Ukrajina zavrača koncept nevtralnosti po švedskem ali avstrijskem modelu
Ukrajina je sporočila, da zavrača koncept nevtralnosti po avstrijskem ali švedskem zgledu, ob tem pa zahteva trdna mednarodna zagotovila glede njene varnosti v odnosu do Rusije. "Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski," je dejal pogajalec Podoljak.
Pojasnil je, da želijo zagotovila o "absolutni varnosti" v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.
ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 726 civilistov, WHO: Na zdravstvene ustanove najmanj 43 napadov
Visoki komisariat ZN za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz Ženeve. Poleg tega je bilo po njihovih informacijah ranjenih 1174 civilistov. V torek so ZN poročali o 691 mrtvih civilistih in 1143 ranjenih.
Oglasili so se tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji. Direktor WHO za izredne razmere Michael Ryan je opozoril, da zdravstvo postaja tarča in del vojnih strategij. Napadov na zdravstvene objekte je čedalje več po vsem svetu, od začetka leta jih je bilo 89. Nikjer drugje pa niso bili napadi tako hitri kot v Ukrajini, ki jo je opustošila vojna. V samo treh tednih, odkar je Rusija 24. februarja začela obsežno invazijo, je bilo po podatkih WHO v Ukrajini izvedenih najmanj 43 napadov.
Med preverjenimi napadi, v katerih je umrlo 12 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih, je bilo 34 napadov na bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, sedem na reševalna vozila in 10 na zdravstveno osebje, je sporočila WHO. "Ta kriza je dosegla točko, ko se je zdravstveni sistem v Ukrajini znašel na robu," je dejal Ryan.
"To pomeni, da podpisnice zagotovil o varnosti v primeru novega napada na Ukrajino ne bi stale ob strani kot zdaj, temveč bi prevzele aktivno vlogo v konfliktu na strani Ukrajine in ji takoj dobavile potrebno orožje," je pojasnil Podoljak.
Dodal je, da Kijev zahteva tudi vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino v primeru napada na njeno ozemlje.
Zelenski nagovoril ameriški kongres
Zelenski je v videonagovoru obeh domov ameriškega kongresa dejal, da je njegova država hvaležna za vso pomoč, a je potrebuje še več. Znova je tudi pozival k vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino. Zelenski je bil pred začetkom govora deležen stoječih ovacij kongresnikov.
Ukrajinski predsednik se je v nagovoru znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino. "Je preveč, če to zahtevamo?" je vprašal. Če je to preveč, pa potrebujemo obrambni sistem pred napadi iz zraka ter letala, je dodal.
"Spomnite se Pearl Harborja, spomnite se 11. septembra," je Američane spomnil na japonski napad na ZDA v drugi svetovni vojni in teroristični napad Al Kaide leta 2001. "Zdaj vas potrebujemo," je dejal.
Kongres je pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji, "dokler se ne bo ruski vojaški stroj ustavil". Po njegovih besedah bi morali sankcionirati vse ruske politike.
"Vsa ameriška podjetja morajo takoj zapustiti ruski trg, ker je na njem prelita naša kri," je dejal.
Zelenski je poudaril, da Rusija ni napadla le njegove države, temveč je "brutalno" napadla ukrajinske vrednote.
Neposredno se je obrnil na ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki se mu je zahvalil za osebno angažiranje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini. "Biti voditelj sveta pomeni biti voditelj miru," je dejal.
Ukrajinski predsednik je bil pred začetkom nastopa, ko ga je predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi pozdravila z besedami Slava Ukrajini, deležen ovacij kongresnikov.
V nastopu jim je pokazal tudi videoposnetek ruskega uničevanja Ukrajine. V njem so bili prizori iz časa pred vojno in prizori uničenja v zadnjih treh tednih.
Ameriški predsednik je pozneje v Beli hiši v pogovoru z novinarji Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska. Zvečer so se odzvali v Kremlju. "Menimo, da je takšna retorika nesprejemljiva in nedopustna od vodje države, katere bombe so ubile na stotine tisočev ljudi po vsem svetu," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Rusija uradno izključena iz Sveta Evrope
Odbor ministrov Sveta Evrope je danes na izredni seji po 26 letih članstva Rusijo izključil iz Sveta Evrope (SE), so sporočili iz te organizacije.
Parlamentarna skupščina SE, ki se je v ponedeljek sestala na izrednem zasedanju, je od sveta ministrov organizacije zahtevala, naj Rusijo izključi zaradi agresije nad Ukrajino. Danes pa so Rusijo uradno izključili iz SE v okviru postopka, začetega v skladu z 8. členom statuta organizacije.
Rusija, ki se je SE pridružila 28. februarja 1996, je sicer 15. marca obvestila generalnega sekretarja o svojem izstopu iz organizacije ter obtožila Nato in EU, da sta iz organizacije naredila instrument za njuno vojaško-politično ekspanzijo na Vzhod.
V Kijevu zadeta stanovanjska stavba, v Harkovu dve žrtvi obstreljevanja
Danes zjutraj je bila malo po 6. uri v obstreljevanju v Kijevu poškodovana 12-nadstropna stolpnica. Reševalci pod ruševinami še iščejo morebitne preživele in žrtve. Sinoči ob 20. uri je v ukrajinski prestolnici v veljavo stopila policijska ura, ki bo veljala najmanj do četrtka do 7. ure.
V Harkovu pa sta ponoči v topniškem obstreljevanju umrli dve osebi, uničeni sta bili dve stanovanjski stavbi, poročajo ukrajinske oblasti. Poleg tega naj bi bila okoli 3. ure napadena tudi šola, del zgradbe naj bi bil uničen.
Ukrajinske oblasti trdijo, da je do zdaj v slabih treh tednih od začetka ruske ofenzive umrlo 13.800 ruskih vojakov. Ob tem dodajajo, da so ukrajinske sile uničile 430 nasprotnikovih tankov, 1375 oklepnikov, 190 artilerijskih sistemov in 108 helikopterjev.
Ruske sile pa so po besedah ukrajinskega predstavnika obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova, ki ga navaja ruska agencija Ria, v zadnjem dnevu uničile 129 vojaških objektov ukrajinske vojske. Med njimi naj bi uničili tudi sistema protizračne obrambe Buk-M1 in Osa, štiri radarje, štiri poveljniške točke, sedem skladišč orožja in streliva.
V bolnišnici v Mariupolju ruska vojska zajela 400 talcev, v gledališču po napadu zasuto polno zaklonišče ljudi
Tarča ruskega napada je bilo v sredo gledališče v Mariupolju, ki ga je več sto civilistov uporabljalo kot zatočišče, je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
"Še en grozljiv vojni zločin v Mariupolju. Množičen ruski napad na dramsko gledališče, kjer se je skrivalo na stotine nedolžnih civilistov. Stavba je zdaj popolnoma uničena, Rusi pa bi morali vedeti, da gre za civilno zatočišče," je Kuleba zapisal na twitterju. Lokalni mediji pa navajajo, da bi bilo lahko v napadeni stavbi celo več kot 1000 civilistov.
Še več medijev doleteli ruski "povračilni ukrepi"
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je blokiral spletne strani še 15 medijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med njimi so BBC, preiskovalni medij Bellingcat, več lokalnih medijev ter mediji v ruščini, ki imajo sedež v Izraelu, Estoniji in Ukrajini.
Novinarji AFP so sporočili, da so spletne strani teh medijev iz Rusije nedosegljive, mediji pa so uvrščeni na uradni seznam blokiranih medijev, ki ga pripravlja Roskomnadzor.
"Mislim, da je to šele začetek povračilnih ukrepov za informacijsko vojno, ki jo je Zahod sprožil proti Rusiji," je na Telegramu sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Rusija je od začetka napada na Ukrajino 24. februarja poostrila nadzor nad mediji, ki med drugim za dogajanje v Ukrajini ne smejo uporabljati besede vojna. Za objavo informacij, ki jih ruske oblasti ocenjujejo kot lažne, pa je zagrožena kazen do 15 let zapora. Več neodvisnih ruskih medijev je zaradi tega prenehalo delovati oziroma ne poročajo več o dogajanju v Ukrajini.
Ruske oblasti skušajo tudi kar najbolj nadzorovati informacije o vojni v Ukrajini, ki jih ljudje lahko dobijo prek interneta. Zato so blokirale twitter, facebook in instagram.
V obleganem pristaniškem mestu Mariupolj so predstavniki lokalnih oblasti predtem sporočili, da so ruske sile v torek zvečer vzele za talce okoli 400 bolnikov in zdravnikov v eni od bolnišnic, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Naj bi pa v Mariupolju ukrajinske sile ubile že četrtega ruskega generala od začetka vojne, je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko.
Iz Mariupolja, ki ga Rusi oblegajo že deset dni, je v torek uspelo pobegniti 20.000 civilistom. Skupno je v torek po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega domove zapustilo okoli 30.000 ljudi.
Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruski okupatorji obstreljevali tudi kolono civilistov med evakuacijo iz Mariupolja v Zaporožje. Število žrtev še ni znano.
Ruska vojska naj bi glede na podatke ukrajinskega generalštaba od 24. februarja, ko se je začela vojna, izgubila že do 40 odstotkov svojih enot, ki so sodelovale v spopadih. Bodisi so enote uničili ali pa so izgubile spopade, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki opozarja, da navedb ni bilo možno preveriti.
Od začetka vojne v Ukrajini poročenih več kot 10.000 parov
Od začetka vojne pred skoraj tremi tedni se je po podatkih ukrajinskega ministrstva za pravosodje poročilo 10.683 parov po vsej državi. "Vojna v državi se nadaljuje, vendar se življenje ne bo ustavilo," so sporočili z ministrstva.
Od 24. februarja, ko se je začela ruska invazija, se je v Ukrajini, ki je tedaj imela okoli 44 milijonov prebivalcev, rodilo 10.767 otrok.
Po podatkih Visokega komisariata za begunce (UNHCR) je zaradi ruskih napadov državo zapustilo že več kot tri milijone ljudi.
Tudi lažni video z Zelenskim
Na družbenih omrežjih se je pojavil tudi fake video, v katerem ukrajinski predsednik kot da poziva Ukrajince, naj se predajo, odložijo orožje, ker ni vredno umreti. To da bo storil tudi sam.
Se je pa oglasil župan Melitopolja Ivan Fedorov, ki so ga Rusi zajeli 11. marca. V videu na Telegramu z njim po telefonu govori predsednik Zelenski, srečen, da sliši "glas živega človeka".
"Hvala, da me niste zapustili," odvrne Fedorov in se čez dan ali dva, ko si malo oddahne, daje na razpolago predsedniku, da prispeva "k naši skupni zmagi".
Ukrajina bo od Rusije zahtevala odškodnino za škodo v vojni
Ukrajinski premier Denis Šmihal vztraja, da bi morala Rusija po končani vojni Ukrajini plačati odškodnino. Zaenkrat gre za škodo v višini več kot 500 milijard dolarjev, je povedal v torek na srečanju s premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janezom Janšo, Mateuszom Morawieckim in Petrom Fialo.
Kot je na twitterju pojasnil Šmihal, je bila mednarodna pomoč Ukrajini in obnova po vojni na prvem mestu pogovorov. Med drugim so govorili o tem, kako bi lahko zagotovili, da bo Rusija plačala Ukrajini sredstva za plačilo škode, povzročene s strani agresorja.
Lavrov dvomi o možnosti srečanja predsednikov Ukrajine in Rusije
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes izrazil dvom glede možnosti srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Poudaril je, da bi takšno srečanje bilo mogoče le, če bi bil cilj zapečatiti konkretne dogovore med državama, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Takšni pogovori ne bi smeli biti sami sebi namen," je danes po srečanju s turškim kolegom Mevlütom Cavosoglujem v Moskvi dejal Lavrov. Cavosoglu je pri tem izrazil pripravljenost Turčije pri organizaciji takšnega vrha in ponovno pozval k prekinitvi ognja.
"Moramo ustaviti prelivanje krvi in solz. Vojne nimajo zmagovalcev, mir pa nima poraženca," je dejal in poudaril, da je cilj Ankare ohraniti dobre odnose s Kijevom in Moskvo.
V četrtek se namerava Cavosoglu v Ukrajini sestati tudi s svojim ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo.
Šmihal ob tem ni pojasnil, kako bi lahko to dosegli. Omenil pa je možnost zasega ruske lastnine v tujini, poroča britanski BBC.
Morawiecki je že v ponedeljek dejal, da bi morala Rusija poplačati nastalo škodo v Ukrajini. Po njegovem prepričanju bi morali zaseči zamrznjena sredstva Rusije in ruskih oligarhov ter z njimi ustvariti sklad za obnovo Ukrajine.
Zahod je namreč od ruske invazije na Ukrajino uvedel stroge sankcije proti Rusiji in zasegel premoženje številnih ruskih državljanov. Med drugim so ukrepe uvedli proti ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in oligarhu Romanu Abramoviču.
Putin: Vojaška operacija uspeh, Ukrajine ne nameravamo zasesti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ocenil, da ruska vojaška operacija v Ukrajini poteka uspešno in v skladu z načrti. V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine. Odnos Zahoda do Rusije pa je Putin primerjal s pogromi.
"Vojaška operacija poteka uspešno in v skladu s predhodnimi načrti," je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil ruski predsednik. Dejal je, da so onemogočili načrte ukrajinskih oblasti, ki so po njegovih besedah nameravale sprožiti vojno, k temu pa so jih spodbujali na Zahodu.
Odnos Zahoda, ki je proti Rusiji uvedel številne sankcije, je primerjal s pogromi. "Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi," je dejal.
Zatrdil je, da ne bodo zasedli Ukrajine. "Navzočnost ruskih sil blizu Kijeva in drugih mest v Ukrajini ni povezana s tem, da bi nameravali državo zasesti. Tega cilja nimamo," je dejal. Dodal pa je, da ne bodo dopustili, da bi postala Ukrajina "odskočna deska za agresivna dejanja proti Rusiji".
Po Putinovh besedah so v Ukrajini ob podpori ZDA razvijali biološko orožje ter izvajali poskuse s koronavirusi, antraksom, kolero in drugimi nevarnimi boleznimi. Ukrajina je bila, kot je dejal, tudi blizu razvoja jedrskega orožja, s katerim bi napadla Rusijo.
Ruski predsednik je napovedal vrsto ukrepov, s katerimi naj bi finančno pomagali posameznikom in podjetjem v Rusiji, ki so jih prizadele sankcije Zahoda. Napovedal je zvišanje plač državnih uradnikov ter pokojnin, odpravili naj bi nekatere administrativne ovire za podjetja.
"Da, v tem trenutku zadeve niso enostavne za nas. Vendar na Rusijo ni mogoče izvesti gospodarskega blitzkriega," je dejal.
Priznal je, da je Zahod zamrznil za okoli 300 milijard dolarjev ruskih finančnih rezerv v tujini, vendar Rusije po njegovih besedah to ne bo ogrozilo: "Rusko gospodarstvo se bo prilagodilo novim razmeram."
Ruske sile ubile deset čakajočih na kruh
V ruskem obstreljevanju v mestu Černigiv na severu Ukrajine je bilo ubitih deset ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ukrajinsko državo tožilstvo.
"Ruski vojaki so streljali na ljudi, ki so pred trgovino v stanovanjski četrti mesta čakali na kruh," so sporočili z ukrajinskega tožilstva. Po prvih podatkih je umrlo deset ljudi.
Lokalni mediji so že pred tem poročali, da se je napad zgodil okoli 10. ure dopoldne, objavili so tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Mesto Černigiv leži blizu meje z Rusijo in je od začetka vojne stalno tarča napadov ruske vojske. Rusko obrambno ministrstvo pa napad zanika in trdi, da v Černigivu trenutno ni nobenega ruskega vojaka. Grozodejstvo da naj bi bile izvedle ukrajinske sile ali pa gre za lažne informacije ukrajinske obveščevalne službe ...
Ukrajino je ruska stran v sredo prav tako obtožila, da pripravlja provokacijo v obliki napada s kemičnim orožjem na civiliste, za kar bi nato obtožila Moskvo.
