Ob predsedniških volitvah so v ZDA potekali tudi številni referendumi na ravni zveznih držav. Tako je 59 odstotkov volivcev v Oregonu odobrilo tako imenovani ukrep 110 in odločilo, da postane njihova zvezna država prva v ZDA, ki bo dekriminalizirala posedovanje manjše količine vseh prepovedanih drog, tudi heroina in kokaina. Za ukrep 109, legalizacijo uporabe psilocibina, aktivne sestavine halucinogenih gob za zdravljenje duševnih bolezni, pa je glasovalo 56 odstotkov državljanov Oregona. To se je zgodilo prvič v katerikoli ameriški zvezni državi in je nov mejnik pri sprostitvi zakonov o drogah. Več denarja nameravajo v ZDA nameniti tudi za programe, ki se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, vzpostavljajo pa tudi nov sistem zdravljenja zasvojenosti, ki se delno financira z davkom od prodaje marihuane in s prihranki v državnih zaporih. V torek je tudi 61 odstotkov volivcev v okrožju Columbia, torej v Washingtonu, odobrilo dekriminalizacijo psilocibina, v številnih mestih pa so že prej sprejeli podobne ukrepe, med drugim v Oaklandu in Santa Cruzu v Kaliforniji. V Arizoni, Montani, New Jerseyju in Južni Dakoti so sprejeli ukrepe za legalizacijo posedovanja marihuane za osebno uporabo ali v zdravstvene namene. Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Oregon, Kalifornija, Aljaska, Maine, zvezna država Washington in Washington DC sprejemali zakone o medicinski marihuani, kar je utrlo pot podobnim predpisom po vsej državi. Do leta 2010 je še osem zveznih držav legaliziralo medicinsko marihuano. V zadnjem desetletju so se zakoni o marihuani namreč bistveno sprostili, zakonodaja o rekreacijski uporabi marihuane je bila sprejeta v 15 zveznih državah, medtem ko je uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena v 35 državah.
Okoli 200 vrst gob skriva v sebi zdravilno-omamni psilocibin
V Oregonu so za obe kampanji zbrali več kot deset milijonov dolarjev, medtem ko so nasprotniki zbrali minimalne zneske. Zagovorniki ukrepa 110, med njimi Demokratična stranka Oregona in Ameriška zveza za državljanske svoboščine v Oregonu, so prepričani, da bi morali imeti ljudje, ki trpijo zaradi zasvojenosti, lažji dostop do rehabilitacije in da jim pri tem ne bi smeli groziti denarna ali zaporna kazen. Številni republikanski politiki pa so prepričani, da je novi ukrep kontraproduktiven, saj je grožnja, da bodo kaznovani, nekatere odvisnike spodbudila k zdravljenju.
Sprejetje ukrepa 109, legalizacije uporabe psilocibina, pa daje državnemu oddelku za javno zdravje dve leti časa za razvoj programa in določitev predpisov, s katerimi bodo izdajali psilocibin ljudem, starim najmanj 21 let, ki potrebujejo terapijo za različne duševne bolezni - od posttravmatske stresne motnje do odvisnosti od nikotina. "Vzeli si bomo čas in to storili pravilno," je za časnik Wall Street Journal dejal Tom Eckert, psihoterapevt in glavni zagovornik sprejetega zakona. "Obravnava duševnega zdravja je v krizi in potrebujemo nove možnosti zdravljenja."
Uprava za boj proti drogam uvršča psilocibin med zdravila s seznama 1, kar pomeni, da ni odobren za medicinsko uporabo in da obstaja velika možnost zlorabe in zasvojenosti. Psilocibin je naravno prisotna kemikalija v več kot 200 vrstah gliv, povzroči pa lahko vizualne in slušne halucinacije ter nezmožnosti razločevanja domišljije od resničnosti. Raziskave so pokazale, da lahko zmanjša tesnobo in stres med bolniki z rakom in ljudmi z diagnozo posttravmatske stresne motnje. Oregonsko združenje psihiatričnih zdravnikov in Ameriško psihiatrično združenje sta ukrepu nasprotovala z argumentom, da ni dovolj dokazov, ki bi podpirali uporabo psilocibina pri zdravljenju duševnega zdravja.
