(INTERVJU) V madžarski opoziciji po debaklu na volitvah že krivijo eni druge za poraz

Istvan Szent-Ivanyi je izkušen madžarski politik; v času volilne kampanje za nedeljske volitve je bil odgovoren za zunanjo politiko v štabu opozicijskega kandidata Petra Marki-Zaya. V politiki je od leta 1990, torej od padca berlinskega zidu. Štiri mandate je bil poslanec v madžarskem parlamentu, med drugim predsednik odbora za zunanjo politiko in kasneje v času priprav na vstop Madžarske v EU predsednik odbora za evropsko integracijo, od leta 1994 do 1997 pa državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Leta 2004 je bil izvoljen v Evropski parlament, po koncu mandata leta 2010 pa je bil imenovan za veleposlanika v Sloveniji. Odkar je na oblasti Viktor Orban, se je posvetil mednarodni politiki v okviru opozicijskih strank, ni pa več kandidiral za parlament. Pred nekaj leti je izdal knjigo Quo vadis Hungaria, ki je ostra kritika Orbanove zunanje politike; pred dvema letoma je knjiga izšla tudi v angleščini.

Za Večer je spregovoril dan po volitvah, ko je madžarski premier Viktor Orban do tal potolkel združeno opozicijo s premierskim kandidatom Petrom Marki-Zayem na čelu. Stranka Fidesz je dobila okoli 54 odstotkov glasov in naj bi imela v novem parlamentu 135 od 199 sedežev. Opozicija je osvojila približno 35 odstotkov glasov oziroma 56 poslanskih mandatov..

Ste razočarani nad izidom nedeljskih volitev?

"Bolj kot razočaran sem šokiran. Vedeli smo, da obstaja možnost, da bomo poraženi, ampak ne s takim rezultatom. Tudi zadnje javnomnenjske raziskave so potrdile, da Fidesz vodi, ampak nismo pričakovali, da bo Orban utrdil dvotretjinsko večino v parlamentu. Obstaja velika razlika med Budimpešto in preostalo Madžarsko. V Budimpešti je opozicija dobila 16 poslancev, Orban pa samo dva, medtem ko je na podeželju Fidesz skoraj povsod zmagal."

Kateri so vzroki za tak hud poraz?

"Potrebna bo temeljita analiza, kajti stanje je zelo kompleksno. Mislim, da je med glavnimi razlogi vojna v Ukrajini in s tem povezana lažna propaganda, ki jo je vodila vlada preko svojih medijev. Trdili so, da opozicija sili Madžarsko v vojno, medtem ko naj bi bili oni mirovniki. Imeli so veliko propagandno mašinerijo, zelo učinkovito sredstvo v zadnjih dveh mesecih, ki je širilo vrsto laži; na primer, da bi opozicija ukinila trinajsti obrok pokojnin, pa da bi ukinila brezplačni zdravstveni sistem, da bi sprostila nekatere cene, ki jih zdaj vlada nadzira, na primer za gorivo ali nekatera osnovna živila. V Budimpešti ljudi niso prepričali, na podeželju, kjer živi 80 odstotkov volivcev, pa so bili uspešni. Presenetil nas je izid v nekaterih mestih, kjer ima opozicija župane, a je zdaj prevladala Orbanova stranka. Ohranili smo poslanski mesti v Szegedu in Pecsu, ki sta univerzitetni mesti in kjer je volilno telo nadpovprečno izobraženo."

Kako je na ta izid vplivala vojna v Ukrajini?

"Zelo močno, prepričan sem. V zadnjih tednih je bila vsa pozornost namenjena tej vojni, imamo milijon beguncev in vlada je prepričevala ljudstvo, da želi opozicija Madžarsko vplesti v vojno. Mi smo seveda podpirali Ukrajino, Orban pa je bil nekako nevtralen. Omejil se je na ugotovitev, da je tam vojna, in vztrajal, da se to Madžarske ne tiče."

Madžarska je bila pred časom zelo kritična do Ukrajine glede odnosa do madžarske manjšine ...

"Res, veliko manipulacij je bilo glede tega. Kot veste, je leta 2017 Ukrajina sprejela novo zakonodajo o izobraževanju, ki je omejevalna do manjšin. Namenjena je bila seveda predvsem rusko govorečim, dejansko pa je prizadela vse manjšine. Omejila je tudi rabo jezikov manjšin v javni upravi. To je povzročilo veliko razburjenja. Vendar pa ne more biti dvoma, da je Ukrajina žrtev agresije. Orban velja za enega Putinovih zaveznikov, obiskal ga je večkrat, sta dobra prijatelja. Na večino volivcev pa to ni vplivalo, verjeli so propagandi, da bo opozicija v primeru zmage poslala vojsko v Ukrajino. Ta propaganda je bila zelo glasna, imeli so ogromno sredstev, za nas je bila to težka pot navzgor."

Ali ni bil vzrok poraza tudi heterogenost vaše koalicije? Šest strank, ideološko mešanih, od desne do leve, in edina skupna točka je bila, da ste nastopali proti Orbanu.

"Da, res je, ampak naš volilni sistem je pač tak, v večinskem sistemu moraš oblikovati koalicijo, če hočeš meriti na zmago. Potrudili smo se, imeli smo skupni program, bilo je veliko razprav, a smo ga uskladili."

Bo opozicija nastopala enotno tudi v novem parlamentu?

"Ne vem, ampak mislim, da ne. Prvi znaki kažejo, da bo vsaka stranka nastopala avtonomno, imele bodo lastne poslanske skupine in že se slišijo medsebojne obtožbe o tem, kdo je odgovoren za tako hud poraz. Opozicijske stranke so v tem trenutku v zelo slabem stanju; počakati bo treba, da se strasti umirijo, in res ne morem napovedati, kakšna bo prihodnost."

Orban danes sprejema begunce iz Ukrajine, pred nekaj leti je zavračal begunce iz Sirije. Kje je razlika?

"Dejansko je to preobrat, ampak veliko teh beguncev pripada madžarski manjšini v Ukrajini, prihajajo predvsem ženske in otroci, ki se bodo po koncu vojne vrnili domov. Tako razlaga Orban, ki strogo ločuje migrante, pretežno mlade moške, ki so prihajali iz Sirije, od beguncev, v glavnem mater in otrok, ki prihajajo iz Ukrajine. Tako razlaga vlada ta preobrat."

Kakšna je mednarodna umestitev Madžarske? Vtis imam, da višegrajska koalicija razpada.

"Natanko tako. Tri države, Poljska, Češka in Slovaška, sodelujejo, Madžarska je zunaj. Orban je politični kameleon, možno je, da se bo po koncu vojne spet vključil v Višegrajsko skupino, zagotovo pa v naslednjih tednih ali mesecih to ne bo mogoče. On se izgovarja, da so celo v zakonskih zvezah konflikti in da se bodo stvari uredile, ampak ni rečeno, da mu bo uspelo. Ironija pa je v dejstvu, da v tem času Madžarska predseduje Višegrajski skupini."

Kaj pa odnosi z Rusijo?

"Zelo previden je. Zaveda se, da je stanje kočljivo, vendar je zelo navezan na Putina in pazi, da ga ne bi prehudo prizadel. Pridružil se je tistim sankcijam, ki se jim ni mogel izogniti, ni pa se izneveril skupnemu projektu gradnje jedrske elektrarne na Madžarskem, pa tudi ne Mednarodni investicijski banki v Budimpešti z ruskim kapitalom, ki je nastala na razvalinah KGB. Skratka, naredil je vse, kar je bilo nujno, ampak nič več. Mimogrede, v zadnjih šestih tednih ni nikoli imenoval Putina, v začetku je govoril o ukrajinsko-ruskem spopadu, zdaj pa dosledno govori o ukrajinski vojni, v uradnih medijih namesto imena Rusija dosledno uporabljajo naziv federacija. Skratka, bojuje se vojska federacije. Dejansko ohranja prijateljske odnose s Putinom, a jih ne izpostavlja v javnosti."