Vojislav Bercko
Papež Frančišek je, kot smo že vajeni, znova stopil iz cone vatikanskega udobja in se podal na apostolsko potovanje tja, kjer je beseda mir že zdavnaj pozabljena in kjer ljudje trpijo v vrtincu vojn, preganjanja in lakote. Po obiskih na Madagaskarju leta 2019 in v Iraku spomladi 2022 je za svojo 40. pot na tuje izbral najbolj nevralgični afriški državi: Demokratično republiko Kongo, drugo največjo na črni celini in enajsto največjo na svetu, ter Južni Sudan, ki je od osamosvojitve in mednarodnega priznanja leta 2011 v nenehnem konfliktu z nekdaj skupno deželo, Republiko Sudan. Prednostna naloga njegovega petega obiska v Afriki bo posredovati sporočilo miru in sprave, saj državi pestijo nepravičnost, revščina in etnični spopadi, napovedujejo pri Svetem sedežu.
Najprej bo Frančišek, ki mu trpljenje nikdar ni bilo tuje, velik del življenja pa je preživel v Argentini v času, ko je tam vladala vojaška hunta, maševal pred milijonom vernikov v Kinšasi, glavnem mestu Konga. Nekdanja belgijske kolonija, ki se je po osamosvojitvi leta 1960 dolga leta imenovala Zaire, šteje skoraj sto milijonov prebivalcev, od tega jih je slaba polovica katolikov. Državo sicer kljub ogromnim količinam rudnih in drugih naravnih bogastev pestijo revščina, družbena nepravičnost in nerazvitost, v tem tisočletju pa praktično ni bilo dneva, da ne bi kje divjali spopadi. Rudniki diamantov, zlata, bakra, kobalta, kositra, tantala in litija so med najbogatejšimi na svetu, prav nasprotno od države, kjer se bojujejo vladne sile, razne paravojaške formacije in tuji plačanci, med njimi tisti iz zloglasne ruske skupine Wagner. "Zelo sem si želel iti tudi v Gomo, vendar zaradi vojne ne morem," je v letalu pred pristankom v Kinšasi, kjer ga je pričakala množica ljudi, novinarjem dejal papež. V vzhodnem delu DR Kongo, kjer je mesto Goma, se namreč gibljejo številne oborožene skupine, vključno z zloglasno milico M23. Ker na vzhod države ne more, se bo papež z žrtvami spopadov srečal v Kinšasi. Po ocenah Združenih narodov je sicer v Kongu razseljenih skoraj šest milijonov ljudi, več kot 25 milijonov pa jih trpi lakoto.
Varnost bo v ospredju petdnevnega potovanja, četudi za absolutno varovanje nikdar ni mogoče poskrbeti. V Vatikanu sicer vsaj navzven ne kažejo pretirane zaskrbljenosti. Na vprašanje glede varnostnih pomislekov v obeh državah, ki ju namerava papež obiskati, je tiskovni predstavnik Svetega sedeža Matteo Bruni odgovoril, da "ni nobene posebne grožnje" in da so tamkajšnje oblasti sprejele vse varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti prvega moža Cerkve in vseh drugih, je poročal spletni katoliški časnik Vatican News.
V Južnem Sudanu, najmlajši državi na svetu, ki se je leta 2011 osamosvojila od Sudana, bo papež vnovič pozval k miru, tokrat skupaj s canterburyjskim nadškofom Justinom Welbyjem in moderatorjem škotske cerkve Iainom Greenshieldsom. Po osamosvojitvi je v državi pet let divjala državljanska vojna med silami, zvestimi predsedniku Salvi Kiiru ali njegovemu namestniku Rieku Macharju, v kateri je umrlo skoraj 400.000 ljudi. Voditelji katoliške, anglikanske in škotske cerkve so se leta 2019 v Vatikanu sestali s tekmecema za oblast, da bi ju spodbudili k upoštevanju mirovnega sporazuma, podpisanega leto prej. Na srečanju je Frančišek osupnil svet, ko je moškima, obtoženima vojnih zločinov, poljubil noge in ju prosil, naj se zavzameta za mir in postaneta dostojna očeta naroda. Kljub mirovnemu sporazumu iz leta 2018 se občasni izbruhi nasilja med vladnimi in opozicijskimi silami nadaljujejo, spopadi med rivalskimi etničnimi skupinami v brezpravnih delih države pa terjajo uničujoče žrtve med civilisti.
