Oškodovanci so izgubili od nekaj deset tisoč do nekaj milijonov dinarjev (od približno 170 do 30.000 evrov), predstavniki podjetja pa so po šestih mesecih izginili z njihovim denarjem, je poročal srbski portal Nova.rs.
Sum o prevari so za srbske medije potrdili tudi v specializiranem tožilstvu za visokotehnološki kriminal, podatke o prevari pa so začeli zbirati v začetku oktobra.
Kangaroo treasure je v Srbiji po pisanju portala Nova.rs začel delovati v začetku marca s 100 dinarji (0,85 evra) ustanovitvenega kapitala, pooblaščena oseba in stoodstotni lastnik podjetja pa je bil kitajski državljan Libo Liu.
Tisti, ki so se odločili za delo na platformi podjetja, so na račun podjetja morali vplačati najmanj 2000 dinarjev (17 evrov) depozita. Denar je pristal na računu uporabnika na platformi, namenjen pa je bil za poplačilo nalog oziroma del, kot je bilo pisanje dobrih recenzij za slabo ocenjene izdelke na Amazonu in Alibabi, z namenom, da jim izboljšajo oceno.
Skupina je imela iz dneva v dan več članov
Uporabniki platforme so za naloge prejemali 0,1 odstotka od zneska, ki so ga vplačali. "Več denarja smo imeli na platformi, več denarja smo prejemali od nalog," je povedal eden od oškodovancev Aleksandar Ivanković za Nova.rs.
Uporabniki platforme so z nadrejenimi komunicirali prek Telegrama, skupina pa je imela iz dneva v dan več članov.
"Zaposleni v podjetju so članom, ki so se registrirali med prvimi, ponudili, da postanejo administratorji skupin in vabijo nove ljudi. To so počeli tako, da so snemali videokonference, tiskali letake, najemali plakate in celo odpirali prostore po Srbiji," je pojasnil Ivankovič in dodal, da je vse potekalo po piramidnem sistemu.
Platforma je po besedah članov normalno delovala do konca avgusta, nato pa so prejeli obvestilo, da je podjetje zaradi davčne inšpekcije moralo plačati davek na njihova izplačila.
"Zahtevali so, da vplačamo 43 odstotkov davka od celotnega zneska, ki smo ga imeli na platformi, da bi iz nje lahko dobili svoj denar, 43 odstotkov pa bi nam vrnili po sedmih dneh. Določeno število ljudi je temu verjelo in so vplačali še 43 odstotkov," je pojasnil Ivanković. Dodal je, da denarja niso dobili nazaj, prav tako pa se na poizvedbe ni odzvala služba za podporo uporabnikom. Takrat so spoznali, da so žrtev prevare in da denarja nikoli ne bodo dobili nazaj.
