Tragedija za tragedijo: v ZDA so v prvem mesecu tega leta obravnavali že več kot 40 množičnih streljanj, a to je menda samo začetek. Samo januarja so strelski napadi po podatkih neprofitne raziskovalne skupine Gun Violence Archive zahtevali 1600 življenj. Zaradi vsesplošne dostopnosti orožja se bo število žrtev samo še povečevalo.
Kalifornijo sta v samo dveh dneh pretresla kar dva grozljiva strelska napada, vendar teh množičnih streljanj v ZDA ni mogoče več obravnavati kot nekaj neobičajnega. V januarju je bilo le devet dni, da v ZDA niso poročali o streljanih z večjim številom mrtvih ali ranjenih. Iz poročil Gun Violence Archive je razvidna predvidljivost ameriških množičnih streljanj. Po podatkih te skupine je bilo v letu 2023 do zdaj v množičnih streljanjih ubitih okoli 70 ljudi. Skupina šteje za množično streljanje vsak oborožen napad, v katerem so ranjeni ali ubiti najmanj štirje ljudje, brez napadalca.
Potem ko so sešteli vse smrtne žrtve strelskega nasilja (samomori niso všteti), se je izkazalo, da je bilo v ZDA do 31. januarja ubitih že 1600 ljudi, vključno z 21 otroki in 129 mladoletniki. Do konca leta 2023 bi lahko bilo žrtev več deset tisoč (leta 2022 jih je bilo 20 tisoč). Zgolj za primerjavo, po najnovejših podatkih je bilo v Veliki Britaniji v enem letu oziroma med marcem 2021 in marcem 2022 v raznih streljanjih ubitih "le" 31 ljudi. Velika Britanija ima 67 milijonov prebivalcev, ZDA pa 333 milijonov.
V strelskem napadu v mestu Monterey Park, ki ga je med praznovanjem kitajskega novega leta v mestni plesni dvorani izvedel 72-letni Azijec, je bilo ubitih enajst ljudi. Po številu žrtev je to bil najhujši strelski napad v tem letu doslej. V prvih dneh leta 2023 je moški v Utahu ustrelil in ubil svojih pet otrok, ženo in taščo in nato sodil še samemu sebi. Medtem ko so ameriške televizije še vedno poročale o ozadju strelskega napada v Monterey Parku, so morale svojo pozornost še isti dan usmeriti k novemu množičnemu streljanju, katerega prizorišče je bila šola za ogroženo mladino v Des Moinesu v ameriški zvezni državi Iowi. V tamkajšnjem streljanju sta bila ubita dva dijaka, en učitelj pa je bil ranjen.
Še istega dne je bilo na obrobju mesteca Half Moon Bay na severu Kalifornije v dveh povezanih strelskih napadih ubitih še sedem ljudi. V prvem napadu, ki se je zgodil na kmetiji za gojenje gob, so bili ubiti štirje ljudje. Nato so streli odjeknili še v podjetju za dostavo, kjer so življenje izgubili trije ljudje. Kalifornijski guverner Gavin Newsom je bil ravno v bolnišnici na obisku pri žrtvah streljanja v Monterey Parku, ko so ga obvestili, da se je zgodil nov strelski napad. "Tragedija za tragedijo," je zapisal na twitterju.
V zelo malo primerih je mogoče te strelske napade povezati z različnimi ozadji ali duševnim zdravjem storilcev, čeprav ameriški orožarski lobi in njegovi vplivni politični podporniki trdijo nasprotno. Edina povezava je dejansko prelahka dostopnost smrtonosnega orožja – in to je tisto, po čemer se ZDA razlikujejo od večine drugih razvitih držav. Američani so v preteklem desetletju kupili približno 150 milijonov kosov strelnega orožja. Njegova prodaja se je močno povečala, zlasti med pandemijo. Raziskava Small Arms Survey, opravljena leta 2018, je pokazala, da je v ZDA več pušk kot ljudi in da ima država najvišjo stopnjo lastništva orožja na svetu. ZDA imajo celo enkrat višjo stopnjo lastništva orožja kot Jemen, ki je naslednja država na tem seznamu, je poročal The Guardian. V ameriškem kongresu vseeno ne gre pričakovati nadaljnjega zaostrovanja pogojev dostopa do orožja, saj imajo nadzor nad predstavniškim domom pravici do posedovanja orožja naklonjeni republikanci.
