Nedavne raziskave so pokazale, da se iz talečih se ledenikov sprošča stotisoče ton bakterij. Mikrobi v staljeni ledeniški vodi bi lahko pognojili ekosisteme, toda raziskovalci opozarjajo, da jih morajo veliko bolje preučiti, da bi med njimi identificirali morebitne patogene. V ledu na površju ledenikov živi na tisoče vrst mikrobov, o katerih pa za zdaj ni prav veliko znanega. Junija so v ledu na Tibetanski planoti odkrili skoraj tisoč novih vrst mikrobov. Konzorcij raziskovalcev v okviru projekta Izginjajoči ledeniki izvaja odprave po vsem svetu in zbira vzorce ter v njih ocenjuje biotsko raznovrstnost mikrobov.
Hitro taljenje ledu zaradi globalnega segrevanja pomeni, da ledeniki in edinstveni mikrobni ekosistemi, ki se skrivajo v njih, umirajo pred našimi očmi. Znanstveniki jih zdaj mrzlično preučujejo, da bi jih bolje razumeli, preden povsem izginejo. Nekateri mikrobi bi lahko bili v prihodnosti vir koristnih biomolekul, na primer novih antibiotikov.
Okoli 650 tisoč ton ogljika bi lahko do konca stoletja spustile v zrak bakterije in alge iz ledenikov
Raziskovalci so zbrali vzorce površinske vode iz staljenega ledu z osmih ledenikov v Evropi in Severni Ameriki ter dveh na grenlandski ledeni plošči. V vsakem mililitru vode so odkrili desettisoče mikrobov. Na podlagi zbranih podatkov so ocenili, da bi bakterije in alge iz staljenega ledu v prihodnjih 80 letih vsako leto v ozračje na severni polobli, z izjemo regije Hindukuš, ki je niso preučili, sprostile 650 tisoč ton ogljika. Raziskovalci predvidevajo, da bo količina emisij ogljikovega dioksida še naprej zmerno naraščala. Če bi zmanjšali obseg emisij ogljika, upočasnili globalno segrevanje in taljenje ledu, bi se količina mikrobov, ki se sproščajo v ozračje zaradi taljenja ledenikov, zmanjšala za približno tretjino.
"Ledeniki umirajo pred našimi očmi, kar vpliva na mikrobe v njih, in to bo imelo posledice za ves svet," opozarja dr. Arwyn Edwards z univerze Aberystwyth v Walesu, ki je sodeloval pri raziskavi. "V ozračje se bo tudi v primeru zmernega globalnega segrevanja sproščalo ogromno mikrobov." Edwards dodaja, da znanstveniki trenutno nimajo dovolj podatkov, da bi lahko razumeli, kako koristni ali nevarni so ti organizmi. "Nenehno preučujem, ali bi se lahko Zemlja zaradi patogenov iz talečih se ledenikov soočila s scenarijem sodnega dne. Po mojem mnenju je tveganje za to zelo majhno, vendar vseeno obstaja, zato moramo oceniti, kako nevarni so lahko ti mikrobi."
Profesor Tom Battin iz švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo v Lozani meni, da je skrb zaradi patogenov iz talečih se ledenikov popolnoma odveč. Po njegovih besedah večina teh mikrobov v nezamrznjenem stanju očitno ne preživi prav dolgo. Druge nedavne raziskave virusov v jezeru Hazen v Kanadi, največje arktično sladkovodno jezero na svetu, namigujejo, da je tveganje za prenos virusov na nove gostitelje večje na mestih, kamor se stekajo velike količine staljene ledeniške vode.
Znanstveniki so v okviru nove raziskave, objavljene v reviji Nature Communications Earth and Environment, preučevali vzorce površinske staljene ledeniške vode s štirih ledenikov v evropskih Alpah ter z ledenikov v Kanadi, na Švedskem, otočju Svalbard in zahodu grenlandske ledene odeje. Raziskava je pokazala, da se bo v okviru vseh scenarijev globalnega segrevanja v ozračje vsako leto sprostilo na stotisoče ton mikrobov. Bakterije in alge običajno vsebujejo pigmente, ki jih ščitijo pred škodo zaradi sončne svetlobe. Toda ti temni pigmenti absorbirajo sončno svetlobo, s čimer dodatno prispevajo k segrevanju ozračja in uničevanju svojega ledenega habitata.
