Macron pred parlamentarnimi volitvami trepeta pred izgubo absolutne večine

Francozi bodo to nedeljo, dva meseca po predsedniških volitvah, znova odšli na volišča na prvi krog parlamentarnih volitev. Drugi krog sledi v nedeljo, 19. junija. Aprila vdrugo izvoljeni predsednik Emmanuel Macron bo trepetal za potrditev svoje zmage, saj bo v primeru poraza njegovega sredinskega liberalnega zavezništva Državljani skupaj prisiljen v kohabitacijo s stranko kakšne druge politične in ideološke usmeritve. Kakor zdaj kažejo ankete, bi to lahko bilo levo zavezništvo Nupes (kar je francoska kratica za Nova ekološka in socialna ljudska zveza) radikalnega levičarja, kot ga opisujejo osrednji mediji, Jean-Luca Mélenchona. V kohabitaciji pa je predsednik v francoskem polpredsedniškem sistemu precej omejen pri svoji oblasti ter prisiljen v tesno sodelovanje z vlado in s parlamentom oziroma Narodno skupščino. Nazadnje je kohabitacijo Francija izkusila med letoma 1997 in 2002, ko je konservativni predsednik Jacques Chirac moral sodelovati s socialističnim premierom Lionelom Jospinom.

Opazovalci opozarjajo, da je francoski politični prostor zadnje čase precej razdrobljen in nestabilen, saj je nenehno prihajalo do ustanovitev novih strank, ločitev, odcepitev, preimenovanj in razpustitev. Za nameček so zadnja leta zaznamovali protesti tako imenovanih rumenih jopičev, ki se jih je Macron, katerega stranka Republika na pohodu (LREM) je imela v Narodni skupščini absolutno večino, loteval s silo, pa seveda pandemija novega koronavirusa. Na zunanjepolitičnem področju si je Macron letvico postavil visoko. Predvsem so njegove ambicije velike na evropskem diplomatskem parketu, zadnje mesece pa se je tudi angažiral pri reševanju vojaškega konflikta v Ukrajini. Toda njegovi direktni telefonski pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom doslej niso obrodili sadov miru.

Negotove volilne napovedi

V nemški Zvezni centrali za politično izobrazbo (BpB) s sedežem v Bonnu, Berlinu in Geri, kjer med drugim spremljajo tudi evropske medije, so sredi tedna objavili napoved izida francoskih nedeljskih volitev. Macronovi LREM, katere vodilni kandidat je predsednik parlamenta Richard Ferrand, so tako našteli veliko manj kot polovico glasov, namreč 27 odstotkov. To LREM sicer še zmeraj drži na prvem mestu, toda tesno za petami ji je že Nupes s 26 odstotki glasov. Z 20 odstotki sledi Nacionalni zbor, prej Nacionalna fronta, skrajne desničarke Marine Le Pen, ki je aprila prišla z Macronom v drugi krog predsedniških volitev in osvojila zavidljivih 41,5 odstotka glasov. Konservativna Lista republikancev in centristov Christiana Jacoba bi dobila 12 odstotkov glasov, najbolj desna lista med vsemi Osvojitev Érica Zemmourja pa šest odstotkov.

Zadnja anketa inštituta Ipsos Francije napoveduje, da bi Macronova koalicija, ki ima v 577-članskem parlamentu sedaj 345 poslanskih mest, lahko dobila od 275 do 315 sedežev. Da vendarle lahko še upa na absolutno večino, torej na izvolitev vsaj 289 svojih poslancev, je zaslužen tudi volilni sistem z dvema krogoma. Direktor Ipsosa Brice Tinturier je dejal: "Napoved razdelitve poslanskih mest v tem trenutku je izjemno nehvaležna. Gotovo je zgolj to, da Državljani skupaj ne bodo zlahka prišli do absolutne večine."

Predvolilni boj je v Franciji tekel vzporedno z njenim predsedovanjem Evropski uniji. Če se je Macron v tem času zavzemal za večjo moč skupnosti na stari celini, pa so na levem in desnem robu bolj poudarjali različne protievropske, suverenistične sentimente. Ob divjanju vojne v Ukrajini je bila v ospredju tudi debata o prihodnji energetski in podnebni politiki, pri čemer je bilo še posebej opazno, da je večina strank jedrsko energijo razglasila kot vzdržno oziroma trajnostno. Medtem pa cene energije in hrane v Franciji letijo v nebo.

Pereče vprašanje draginje

Za komentar predvolilnega vzdušja smo poprosili dr. Edvarda Kovača, slovenskega filozofa in teologa iz Toulousa: "Zunanja politika pri francoskih parlamentarnih volitvah ne igra velike vloge, vendar kar 60 odstotkov Francozov zagovarja dialog z Rusijo, kar Macron tudi počne. Veliko bolj pa bo odločilno, komu bodo Francozi verjeli, da jih lahko odreši draginje oziroma jim poveča kupno moč. Stranke seveda imajo o tem različne zamisli. Pri Mélenchonu obljubljajo zvišanje minimalne plače s 1340 evrov na 1500 evrov, zvišali bi davke, tudi davek na dodano vrednost, cene energentov pa zamrznili. Macron ponuja drugačno metodo. Davke bi raje znižal in tako povečal kupno moč. Cen derivatov se ne bi dotikal, saj bi sicer nižje cene veljale tudi za bogate, ki bi jih zlahka plačali. Bi pa najrevnejšim slojem omogočil nekakšen mesečni ček, ki bi jim pomagal do lažjega nakupa hrane in energentov." V zadnjem tednu se je vnela še razprava o policijskem nasilju, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Konec minulega tedna je namreč policija med nadzorom prometa na severu Pariza ustrelila potnika v avtomobilu s tremi osebami. Avto namreč pred policisti ni ustavil, temveč zapeljal proti njim. Vodja levega zavezništva Nupes Mélenchon je policijo kritiziral in napovedal spremembo doktrine pri uporabi sile, če bo zmagal: "Ni normalno, da policija strelja na nekoga, ki se ne ustavi." Opozoril je, da so v zadnjih štirih mesecih v podobnih okoliščinah umrle štiri osebe. Toda najbolj je razburil njegov tvit: "Policija ubija."

Notranji minister Gerald Darmanin, ki je sicer pod udarom kritik tudi zaradi ravnanja policije ob finalu nogometne lige prvakov v Parizu, je bil ogorčen. Dejal je, da si policija zasluži spoštovanje, ne pa žalitev s strani tistih, ki bi radi vladali. V razpravo se je vpletla tudi Marine Le Pen, ki je Mélenchona obtožila, da je "vselej na strani kriminalcev". Opozorila je, da so bili v zadnjih letih policisti večkrat žrtev džihadistov ali trgovcev z mamili.

Trije policisti, ki so bili vpleteni v sobotni dogodek, trdijo, da so streljali v samoobrambi, za kar po trditvah njihovega odvetnika obstajajo posneti dokazi. Po zaslišanju so jih izpustili na prostost, za zdaj proti njim ni vložena obtožnica, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.