V prestolnici Armenije Erevanu se je konec minulega tedna končalo štiridnevno zasedanje ob koncu projekta Promoeu v organizaciji mariborskega inštituta Iscomet v sodelovanju z armensko univerzo Gladzor, ki nosi ime po eni prvih univerz v Armeniji, ki je delovala že v 14. stoletju, ter še tremi drugimi armenskimi univerzami. Namen projekta je bil približati pravni sistem Evropske unije (EU) profesorjem in predvsem študentom te univerze; v glavnem je šlo za študente prava in družboslovja. Pravzaprav bi lahko rekli kar študentke, saj so samo dekleta aktivno sodelovala in predstavila svoje referate raznih pogledov na odnose med Armenijo in EU.
Pobudnika in tudi koordinatorja projekta sta bila direktor inštituta Iscomet, zaslužni profesor Silvo Devetak, ki se je tokratnega srečanja udeležil samo po spletu, in Harutjun Aleksanjan, predsednik armenske nevladne organizacije Elegia, ki je bila skupaj z Iscometom pobudnica in izvajalka projekta. Na srečanju, ki je potekalo v prostorih univerze Gladzor, so sodelovali trije univerzitetni profesorji iz Slovenije. Matjaž Tratnik je podal pregled armenskih ekonomskih odnosov v okviru Centra za evropsko politično analizo CEPA, Jernej Letnar Černič je spregovoril o evropski ekonomiji in podjetništvu z vidika človekovih pravic in vladavine prava, Gregor Maučec pa je podal analitični pregled pravne ureditve vprašanja diskriminacije v vseh državah EU. V delegaciji Iscometa je bil tudi sodelavec knjižnice mariborske univerze Miloš Petrovič, ki je poleg predstavitve knjižnice opravil tudi vrsto stikov z voditelji knjižnic v Erevanu in odprl pot medsebojnemu sodelovanju. Na seznamu predavateljev je bil še tržaški novinar Bojan Brezigar, ki je podal pregled standardov za zaščito manjšin v Evropi in navedel podatke Sveta Evrope o odnosu do manjšin v Armeniji. Iz Italije je bil tudi dr. Ezio Benedetti s tržaške univerze, ki je skupaj s sekretarjem inštituta Iscomet mag. Francem Mlinarjem prevzel koordinacijo celotnega srečanja in ob koncu tudi nakazal možnosti, da bi Iscomet v prihodnje še okrepil odnose z armenskimi univerzami in pripravil nov projekt ob novem razpisu programa Erasmus+, v katerega je bil že vključen projekt Promoeu.
Poudariti je treba, da tokrat ni šlo zgolj za niz predavanj. Mimo dejstva, da je bilo poleg omenjenih tudi kakih deset predavateljev armenskih univerz, ki so osvetlili številne aktualne aspekte stanja v tej državi, med katerimi vlogo armenske diaspore pri zunanji politiki države, izvajanje evropskih določil o boju proti korupciji v Armeniji, pravne aspekte odnosov med Armenijo in EU ter seveda zelo kočljivo vprašanje Gornjega Karabaha oziroma samooklicane države Artsah, kot v Armeniji imenujejo armensko enklavo znotraj ozemlja Azerbajdžana. Prav slednje vprašanje je lebdelo nad celotnim zasedanjem, ki je potekalo prav v dneh, ko je v Bruslju bilo pomembno srečanje med predsednikom armenske vlade in predsednikom Azerbajdžana pod okriljem predsednika Evropskega sveta Charlesom Michelom z namenom, da bi vsaj zasilno premostili sedanje stanje, v katerem prebivalci Gornjega Karabaha preživljajo pravo humanitarno krizo.
Konferenco so obogatile študentke, ki so sodelovale v projektu in pripravile tudi referate, ki so jih predstavile na tem srečanju. Govorile so predvsem o lastnih izkušnjah glede sodelovanja v evropskih projektih, pri čemer je bilo poleg res strokovne vsebine presenetljivo tudi znanje angleščine, besedni zaklad in tekoča predstavitev vsebin brez napisanega besedila, kar kaže, da je mlada armenska generacija pripravljena na evropski preskok. (zur)
