"Slovenija bo Ukrajini - dokler bo to treba - zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati s stalno podporo," je na srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA v Bruslju poudaril Šarec, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Glede izjav premierja Roberta Goloba na vrhu EU konec preteklega tedna, da so zdaj za vojaško pomoč Ukrajini na vrsti velike članice EU in da Slovenija lahko malo počaka, je Šarec danes na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se predsednik vlade odziva na dnevne razmere, ki pa se v zvezi z vojno v Ukrajini spreminjajo tudi iz dneva v dan.
Nadaljnja pomoč Slovenije bo po ministrovih besedah odvisna od tega, kako se bodo dogodki odvijali in kaj lahko Slovenija prispeva.
Poudaril je, da je doslej darovala veliko neubojne opreme, med drugim reševalna vozila, na zdravljenje pa je sprejela dva ukrajinska ranjenca. Poleg tega pomoč nudi prek Ustanove za krepitev človekove varnosti - ITF.
"Poslali smo tudi že nekaj opreme za razminiranje, ki bo še bolj prišla do izraza po koncu vojne. Takrat bo Slovenija zagotovo tudi zelo aktivna, imamo veliko izkušenj in jih bomo s pridom uporabili tudi v Ukrajini," je Šarec povedal po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, na katerem so v torek govorili o nadaljnji podpori zahodnih zaveznic Kijevu.
Stoltenberg: Dva odstotka BDP za obrambo morata biti izhodišče
Krepitev obrambnih izdatkov je bila osrednja tema današnje razprave obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju. Mnogi so se strinjali, da bi v luči ruske agresije na Ukrajino dva odstotka BDP morala postati spodnja in ne zgornja meja izdatkov za obrambo. K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu," je dejal Stoltenberg.
Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da bi dva odstotka BDP morala postati spodnja in ne zgornja meja izdatkov za obrambo. "Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilni," je še dodal.
Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu sta se strinjala, da bi morali obrambni izdatki članic zveze Nato v prihodnje znašati najmanj 2 odstotka BDP.
"Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse ostalo," je poudaril Pistorius. Francoski obrambni minister Lecornu pa je izpostavil tudi, da morali biti novi obrambni izdatki učinkovito izkoriščeni.
Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila višanje izdatkov za obrambo. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov uspelo doseči le devetim od 30 članic Nata.
Šarec za dvig izdatkov za obrambo
Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal minister Marjan Šarec. Varnost je namreč osnova, je poudaril.
Šarec ob sprejemanju resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki jo je ministrstvo za obrambo predstavilo decembra lani in predvideva dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030, pričakuje "takšne in drugačne parlamentarne razprave".
"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo," je povedal.
Pričakuje, da bodo tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo. "Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje," je še povedal Šarec.
"Javna razprava je pokazala, da stroka resolucijo podpira, podpira jo tudi obrambna stroka, kar je izjemnega pomena. Kajti če bi bili razdeljeni ob tej resoluciji, bi bila to slaba popotnica. Tako da računam na parlamentarno podporo. Ta resolucija je namreč ključni dokument, s katerim lahko sploh začnemo kakršnokoli modernizacijo in kakršnokoli približevanje zahtevam časa in prostora, v katerem živimo," je poudaril minister.
Napovedal je, da se bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto približal 1,5 odstotka BDP, tako da je še daleč od dveh odstotkov, pri čemer pa se v Natu ta delež že omenja kot izhodišče, in ne cilj.
Minister je v današnji razpravi s kolegi iz drugih članic zavezništva o krepitvi obrambnih izdatkov poudaril, da ni pomembna samo višina sredstev, ampak morajo biti cilji zastavljeni realistično, vzdržno in kredibilno.
"Če govorim o Slovenski vojski, moramo vedeti, kam bomo vlagali, koliko bomo vlagali in predvsem, da bodo naši napori smotrni, ne da bomo samo vlagali brez nekih končnih rezultatov ali pa doseganja ciljev, ki smo si jih zadali," je dejal.
Slovenija načrtuje naložbo v osemkolesnike, ki jih potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Ministrstvo po odstopu od nakupa osemkolesnikov boxer zdaj išče alternativo, je pojasnil Šarec.
"Smo v fazi zbiranja ponudb. Ko bodo vse v hiši, jih bomo pregledali, nato bomo s tem seznanili vse pristojne, v končni fazi pa bomo prišli s tem do vlade in do samega odločanja," je dejal. Pri tem je poudaril, da ni nobenih preferenc glede proizvajalca.
Zatrdil je, da pri vzpostavljanju bataljonske bojne skupine ni zamud, saj da te z boxerji ne bi vzpostavili niti do leta 2030. Z alternativnim tipom oklepnih vozil pa bi bila lahko vzpostavljena celo prej kot z boxerji, je ocenil minister.
Pri tem mora ministrstvo po Šarčevih besedah upoštevati sklep vlade, da mora biti nov program vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine vsaj 400 milijonov evrov cenejši od programa, ki je vključeval boxerje. Vrednost tega je bila ocenjena na 1,2 milijarde evrov, je povedal.
Z vzpostavitvijo srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona bi Slovenija izpolnila cilje na področju vzpostavljanja vojaških zmogljivosti, pri čemer zelo zaostaja, je poudaril Šarec. S tem pa bi tudi odpravili "tisto večno vsakoletno negativno oceno vojske za delovanje v vojni", je dejal.
