Na to opozarja Klaus Haslinger iz meteorološke službe Geosphere Austria. Za skromne padavine so odgovorna območja visokega zračnega tlaka nad zahodno Evropo, ki potiskajo dežne fronte stran.
Tokrat ni prvič, da takšne vremenske razmere povzročajo izredno sušna leta. Že pred 60 leti je zaradi določene porazdelitve temperature nad kopnim in morjem več let zelo malo deževalo. "Takrat je raven Donave padla na rekordno nizko raven," je dejal meteorolog. Obstajajo znaki, da bi lahko takšne temperaturne vzorce spodbujalo globalno segrevanje.
"Če bo vreme spomladi podobno, kot je bilo leta 2022, se bo suša znatno zaostrila," je opozoril kmetijski meteorolog na dunajski Univerzi za naravno dediščino Josef Eitzinger. Kot je pojasnil, kaže, da se bo v reke letos steklo veliko manj stopljenega snega s hribov, kar je pomembno tudi za obnavljanje podtalnice.
V Italiji je okoljska organizacija Legambiente sprožila alarm in opozorila, da je v zadnjih mesecih v Alpah padlo 53 odstotkov manj snega, kot je dolgoletno povprečje.
Težava pa ni le v pomanjkanju snega, pač pa tudi v pomanjkanju dežja. V porečju reke Pad, največje italijanske reke, se je obseg padavin zmanjšal za 61 odstotkov. V Franciji se po več tednih praktično brez dežnih padavin bojijo že drugega sušnega poletja zapored.
Z dolgotrajno sušo se trenutno sooča celotna severna Italija. V Benetkah so zaradi nizkega vodostaja številne gondole obtičale v blatu, mnogi manjši kanali pa niso več prevozni.
