Kot na spletni strani poroča časnik Krone, so podaljšali čas pripravljenosti pilotov eurofighterjev, saj ne izključujejo možnosti ponovitve zagrebškega dogodka.
Piloti lovcev bodo tako po novem v pripravljenost do 20. ure zvečer, poroča Krone, ki se sklicuje na informacije iz avstrijske vojske.
24-urne pripravljenosti ne morejo zagotoviti
Doslej so bili piloti v pripravljenosti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, torej ta čas približno do 18.30. Po novem pa bodo pripravljeni do 20. ure.
Avstrija za razliko od nekaterih drugih nevtralnih držav, kot sta Švedska in Finska, zaradi vojne v Ukrajini doslej ni dvignila stopnje pripravljenosti svojega letalstva, za razliko od sosednje, prav tako nevtralne Švice, tudi nima 24-urne pripravljenosti lovcev.
Kot poroča avstrijski časnik, 24-urne pripravljenosti ne morejo zagotoviti oziroma bi jo lahko zagotavljali le zelo omejen čas. Razlog ni pomanjkanje pilotov, temveč premalo podpornega osebja na tleh v bazi v Zeltwegu, od koder vzletajo eurofighterji.
V Zagrebu je v četrtek zvečer strmoglavil dron, ki mu je zmanjkalo goriva. Dron sovjetske izdelave naj bi priletel z območja Ukrajine, čeprav je pred tem preletel območje dveh članic Nata, Romunije in Madžarske, pa Hrvaška o nevarnosti ni bila obveščena.
Milanović: Ne morem reči, ali je bila bomba ali ne
Hrvaški predsednik Zoran Milanović noče razkriti, ali je letalnik, ki je padel v četrtek padel v Zagrebu, nosil bombo ali ne. Preiskava še poteka, javnost mora za zdaj vedeti le to, da je v tem trenutku varna, je dejal na današnji tiskovni konferenci. Obenem je napovedal, da bo zahteval vzpostavitev sistema protiletalske obrambe.
Milanović se je zaradi padlega letalnika danes sestal z vrhom hrvaške vojske in varnostno-obveščevalnih služb. Novih informacij je po njegovih besedah veliko, a preiskava še poteka, zato na današnji tiskovni konferenci ni hotel odgovoriti na vprašanja novinarjev, ali je letalnik nosil bombo ali ne.
"Ne morem reči, ali je bila bomba ali ne. To je teoretično vprašanje, stvar preiskave. Ne moremo reči niti, da je letalnik prišel od ukrajinskih sil," je povedal.
Milanović je komentiral tudi izjave hrvaškega obrambnega ministra Maria Banožića in nekaterih predstavnikov ministrstva za obrambo, ki so minule dni v medijih govorili o letalniku. "Minister je rekel, kar je rekel. Pozivam njegovega šefa, predsednika vlade, naj ga obrzda," je dejal Milanović.
Eden od zadnjih, ki je v medijih dejal, da je bila na letalniku bomba, je bil svetovalec obrambnega ministra, general Željko Živanović. Živanović je danes zjutraj v radijski oddaji nacionalne HRT razkril nekatere podrobnosti iz prve analize padlega objekta.
"Včeraj smo izkopali letalnik in prišli do novih spoznanj. Našli smo fragmente letalske bombe, za katero ne vemo vseh podrobnosti. Po vsem, kar vemo, gre za letalsko bombo ruske izdelave, ki je bila težka 120 kilogramov. V teh 40 kilogramih je bilo 40 gramov eksploziva," je izjavil Živanović.
Bomba se je po njegovih besedah zabila v tla in eksplodirala pod zemljo, primarni namen letalnika pa je bil zbiranje podatkov.
Vojni analitik z Univerze v Veliki Gorici Marinko Ogorec, ki je prav tako gostoval v oddaji, se z njim ni strinjal. "Zelo majhna verjetnost je, da je detoniralo 40 kilogramov eksploziva in se to ni slišalo ali na kakršenkoli način izbruhnilo na površino. Eksplodiralo je blizu stavbe, pa tega niso slišali. Mislim, da je to zelo malo verjetno," je dejal Ogorec.
