Lani januarja sta moja kolega iz organizacije The Elders Mary Robinson in Ban Ki Moon sodelovala pri razkritju položaja ure sodnega dne (Doomsday Clock), letnega kazalnika globalne katastrofalne nevarnosti, ki ga je objavil bilten atomskih znanstvenikov. Leta 2020 so se kazalci ure na simbolični številčnici premaknili bližje polnoči kot kadarkoli prej - do konca sveta so tako oddaljeni le še za 100 sekund - in na tem mestu bodo ostali tudi leta 2021.
Da se nismo še bolj približali polnoči, nas ne pomirja. Pandemija zaradi covida-19 je služila kot oster in smrtonosen prikaz negotovosti našega načina življenja. Na področju cepiv smo dosegli izjemen napredek, nova ameriška uprava pa vliva upanje za ponovno večstransko sodelovanje. Toda zagotovo nas v prihodnosti čakajo tudi eksistencialne grožnje: nove pandemije, podnebna kriza, jedrski spopadi in druga tveganja, ki jih ne moremo prezreti.
Politično vodstvo bo po pandemiji pred ključnim preizkusom sposobnosti, da se spopade z vsemi temi izzivi. Virus je po vsem svetu zahteval približno dva milijona življenj in povzročil veliko gospodarsko opustošenje. Medtem ko množično cepljenje nekaterim daje nekaj upanja, bo večina svetovnega prebivalstva še kar nekaj časa brez cepiva.
Zagotovo je odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da ZDA ponovno vključi v Svetovno zdravstveno organizacijo, dobrodošel znak za ponovno zavezanost Amerike multilateralizmu, prav tako pa tudi podpis sheme COVAX za pravično distribucijo cepiv. Toda generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je že opozoril, da bo "katastrofalen moralni neuspeh", če ne bomo naredili več za to, da se cepiva proti covidu-19 proizvajajo in distribuirajo v skladu z načeli Univerzalnega kritja v zdravstvenem varstvu (UHC).
Kot kaže novo poročilo organizacije The Elders, je za popolno premagovanje covida-19 in pripravo ustreznih zdravstvenih pogojev v prihodnje treba preoblikovati tri stebre globalne javnozdravstvene politike: pripravo na prihodnje pandemije, zagotavljanje UHC na nacionalni in svetovni ravni ter spodbujanje bolj zdravih družb, ki imajo celostno politiko in socialni razvoj.
Ta agenda ni tako revolucionarna ali preveč zapletena, da je ne bi mogli hitro in v največji meri doseči. Nekatere države, ki so se med pandemijo dobro odrezale, vključno s Tajsko in Vietnamom, so poročale o samo sto mrtvih zaradi covida-19, zdaj pa že izvajajo tovrstno strategijo. Kot vedno je izziv podpreti besede z akcijo in zagotoviti, da so naša prizadevanja pravilno financirana in zasnovana tako, da ne spregledamo potreb revnih in marginaliziranih.
To je najpomembneje prav pri cepljenju. Hiter razvoj ne samo enega, temveč več cepiv v manj kot letu dni je neverjeten dosežek in dokaz človeške iznajdljivosti, inovativnosti in sodelovanja. Vendar si ne bi mogli nikoli oprostiti, če teh dragocenih cepiv ne bi pravično razdelili po vsem svetu. V času pandemije ne moremo upati, da si bomo v celoti opomogli ali popravili družbeno strukturo, če se ne bomo potrdili in uporabili načel multilateralizma in solidarnosti.
Eno najpomembnejših spoznanj iz krize, ki jo je povzročil covid-19, je, kako sta kratkotrajnost in nacionalizem oslabila svetovno zdravstveno politiko. Zdaj je jasno, da morajo nacionalni premiki k načelom UHC potekati skupaj z večstranskimi prizadevanji za globalno krepitev sistemov javnega zdravja. Da bi te sisteme opremili za prihodnje pandemije, bi morale vse zainteresirane strani pripravljenost na pandemijo opredeliti kot "globalno javno dobro", ki pa zahteva večstranski pristop, pri čemer države in svetovne institucije združujejo vire, zmogljivosti in strokovno znanje. Enako pomembna je podpora (in spoštovanje) za tekoče delo Svetovne zdravstvene organizacije in drugih organov, posebej pristojnih za pripravljenost na pandemijo, vključno z odborom za spremljanje globalne pripravljenosti (ki mu predsedujem) in neodvisnim odborom za pripravljenost in odziv na pandemijo.
Upoštevati moramo lekcije iz te krize, da ustvarimo nov "Bretton Woods trenutek" inovacij in ustvarjalnosti
V ekonomskem smislu vlaganje v pripravljenost za krepitev zdravstvene varnosti ponuja odlično razmerje med ceno in kakovostjo. V primeru odbora za spremljanje globalne pripravljenosti bi lahko letni globalni odhodki v višini približno pet dolarjev na osebo preprečili ponovitev katastrofe zaradi covida-19, ki je svetovno gospodarstvo že stal več kot enajst milijard dolarjev. Podobno visoko stopnjo donosa lahko najdemo v reformah UHC, ki dokazano prinašajo državam hitre zdravstvene, gospodarske in družbene koristi na vseh ravneh.
Upoštevati moramo lekcije iz te krize, da ustvarimo nov "Bretton Woods trenutek" inovacij in ustvarjalnosti v službi globalnega upravljanja. To je edini način za dolgoročno zaščito našega skupnega planeta in ljudi.
Nobenega dvoma ni, da smo sposobni premagati skupne izzive, s katerimi se soočamo. Potrebujemo pa Bidna in druge svetovne voditelje, da izkoristijo to priložnost in se v celoti zavežejo k trajnemu večstranskemu sodelovanju. Zdaj, kot vedno, je premikanje kazalcev ure sodnega dne stvar politične volje.
Gro Harlem Brundtland je nekdanja norveška premierka in nekdanja generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije, članica organizacije The Elders.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
