Rusija je krivdo za eksplozije na plinovodih v Baltskem morju že večkrat pripisala Zahodu. "Tudi če so pri tem sodelovali Ukrajinci, tega ne bi mogli storiti sami. Jasno je, da je bil za izvedbo takšnega terorističnega napada potreben ukaz z vrha, kot pravijo. Vrh na Zahodu pa je seveda Washington," je Sergej Lavrov dejal za ruski časnik Izvestija med obiskom v Azerbajdžanu.
Do komentarja ruskega ministra prihaja po tem, ko so nemški mediji minuli teden poročali, da je tožilstvo v Berlinu v povezavi s sabotažami plinovodov junija izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana Volodimirja Z.
Ukrajinec naj bi se nahajal na Poljskem, vendar naj bi se v začetku julija vrnil v Ukrajino, preden bi ga lahko prijeli.
V okviru nemške preiskave eksplozij plinovodov naj bi identificirali še dva ukrajinska potapljača, toda nalogov za njuni aretaciji za zdaj niso izdali.
Ameriški časnik Wall Street Journal pa je kmalu zatem poročal, da je napade izvedla ukrajinska posadka, odobril pa naj bi jih takratni vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni. Po navedbah časnika naj bi operacijo najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jo je nato poskusil preklicati, vendar neuspešno. V Kijevu so navedbe odločno zavrnili kot "popoln nesmisel".
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah.
Švedske in danske oblasti so v preiskavah ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi eksploziva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja. Ukrajina je kmalu po sabotažah krivdo pripisala Rusiji, v Moskvi pa so odgovornost zanikali.
