Na Hrvaškem po uvedbi evra: "To so kune iz štumfov, ne?"

Dobro se še spominjam leta 2007, ko je Slovenija prešla s tolarjev na evre. Pred tem sem se počutila kar "bogato", če sem imela 200 tolarjev v žepu, ker sem za ta znesek lahko nakupila kar nekaj vrst sladkarij. Potem, ko smo prešli na evre, pa je en evro, ki je bil vreden 240 tolarjev, pomenil precej manj artiklov. Kako se je vse podražilo, smo opažali tudi mi, ki smo bili takrat še otroci. Prevevali so nas mešani občutki, hkrati se nam je zdelo "fajn", ker smo postali del "razvite Evrope", praktično je bilo, ker nam za Avstrijo ni bilo več treba menjavati denarja, po drugi strani pa smo opazili, da se je marsikateri izdelek podražil. Piše se leto 2023, iz svoje valute (hrvaške kune) je v evre prešla tudi sosednja Hrvaška. Odpeljali smo se do Varaždina, poklepetali z lokalci in preverili cene.

Gladko čez mejni prehod

Že na avtocesti proti Ptuju so našo pozornost pritegnili digitalni napisi, da je meja s Hrvaško ukinjena. Prečkali smo jo nekaj kilometrov naprej pri Zavrču. Mimo praznih kabin, v katerih so še pred kratkim sedeli mejni policisti in pregledovali osebne dokumente, smo se zapeljali z znižano hitrostjo. Na hrvaški strani nas je kmalu pričakala tabla, na kateri je v več jezikih pisalo, da je prehod prost. Skozi nekaj mirnih hrvaških vasi smo prispeli do Varaždina.

Mesto je bilo videti mirno, kmalu smo ugotovili, da je tako spokojno zaradi praznika Svetih treh kraljev. Tržnica in večina trgovin je bilo ob našem obisku zaprtih, a v mestnem središču smo vendarle naleteli na nekaj ljudi, ki so se bili pripravljeni pogovarjati o novi valuti.

Srećko Melnjak, ki dela v tujini, je uvedbe evra vesel. "Cene so se rahlo dvignile kljub prizadevanjem vlade, da se to ne bi zgodilo. Nekateri govorijo o zaokroževanju, ampak sam nisem dobil občutka, da bi na veliko zaokroževali, odvisno od primera." V Slovenijo ne bo hodil nakupovat, tudi če bodo cene nižje, raje bi šel v Avstrijo, saj tam živi njegov brat. Študentki Nika Topolovac in Tonka Lonjak večjih sprememb še ne opažata. Ju pa motijo podražitve zaradi zaokroževanja cen.

"Veste kaj, nisem še kaj dosti razmišljala o tem, če bo zdaj bolje ali ne. Cene se niso divje dvignile, je pa kar nekaj akcij v trgovinah," nam je povedala gospa Ivanka Kapež. Računico bo lahko naredila šele konec meseca, ko bo opravila nekaj nakupov in plačala vse račune, zdaj še nima občutka. Dvomi, da se bodo skupaj s cenami dvignile tudi plače, veliko je odvisno od posameznih podjetij. Je pa vesela prostega mejnega prehoda, sploh zato, ker njen mož hodi v Slovenijo k avtomehaniku in mu tako ne bo treba čakati na meji. Pa bi ob morebitnih nižjih cenah v Sloveniji odšla nakupovat čez mejo? "Mogoče pa res, če bo pri nas predrago. Do Ormoža je zelo blizu."

Bosta pa v Sloveniji zaradi nižjih cen verjetno nakupovala upokojenca Zorko in Nada Anđelko. Doma nimata več nič kun, vse sta že zamenjala za evre. "Komaj šest dni imamo evre, nismo še navajeni, konec meseca bomo lahko videli, če se nam bo kaj poznalo," pravi Zorko. Upokojenka Ružica Janjić: "Nisem se še navadila, težko mi je preračunavanje. Sem si kar na papir zapisala pretvorbo." Njen soprog Vlado Janjić pa nam pove, da je opazil nekaj korekcij cen v smislu zaokroževanja. "Čudno je. Vizualno se mi zdi, da ne dajem veliko denarja, ampak v resnici ga. Bo že nekako, pomagam si z aplikacijo," nam zaupa mimoidoča Katarina Kanižaj.

Dvojna valuta, dvojno delo za natakarje

Po pregledu cenika v eni izmed kavarn v središču mesta ugotovimo, da stane kava 1,40 evra, tudi sicer so cene tukaj že zaokrožene na deset centov. Pred kavarno zmotimo Nenada, Zdravka, Moniko in Vesno, ki čakajo na kavo. "Kako bo evro vplival na naše življenje, bomo bolje videli pri prvi plači," povedo. Preračunavajo v kune, ko kupujejo v trgovini? "Ne ne, nič ne računamo. Kolikor bo, bo," v smehu rečejo. V Slovenijo se zapeljejo predvsem po nakupih v Hofer, saj ga na Hrvaškem ni.

Najtežjo nalogo imajo zaradi trenutno dvoje veljavnih valut (s kunami lahko plačujejo do 15. januarja) zaposleni, ki delajo z denarjem. Natakar Vedran Bećić razloži, da sprejemajo kune, vračajo pa evre, kar je precej zahtevno. Sploh glede na to, da si pomagajo samo s kalkulatorjem. Natakarica iz sosednje, nekoliko bolj polne kavarne Marja Pintarić nam pove, da imajo težave zaradi vračanja denarja, saj je ogromno drobiža v obeh valutah. Tudi tukaj si pomagajo s kalkulatorjem. "Mislim, da naše življenje zdaj ne bo nič kaj boljše, tako kot pri vas ni bilo," nam smeje pove. Kava tukaj stane 1,59 evra, kot pove sogovornica, cen niso povišali, zato so zdaj "smešne". Po ceniku sodeč je res videti, da tukaj še niso zaokroževali, je pa cena kave že tako ali tako precej visoka.

Upokojenka Ivanka, ki kofetka s svojo prijateljico, pravi, da se Balkanci vsega navadimo, zato z evrom ne bo težav: "Veliko smo potovali po Sloveniji in drugod, tako da smo na evre že navajeni." V Slovenijo gre pogosto, do Ormoža k Prosniku na kosilo pa tudi v Hofer po nakupih. "Zdaj je nastal celi kaos in dokler se ne bo ustalil, bo tako. Vprašanje je, kako bo, ko se bo normaliziralo, tudi pri vas se je, tudi vi ste se navadili. Ne zdi pa se mi normalno, da so zdaj cene v Sloveniji nižje, to mi nikakor ne gre iz glave."

Mateo Šumak, ki gostom v središču streže kuhano vino, meni, da so se artikli podražili za okrog deset odstotkov, kar skrbi večino ljudi. Tudi on ima kalkulator. Kune sprejema, vrača pa evre. Anamarija Varvalić in Marko Dobović pa pravita, da je bilo za Hrvate bolje, ko so imeli kune. "Prej je bila normalna cena, zdaj pa so začeli zaokroževati navzgor, plače pa so ostale iste." So pa evrov veseli tisti, ki delajo v Avstriji in Nemčiji. "Z našimi plačami tukaj pa to ni normalno," navrže Dobović. Jana Dot razmišlja, da evri generalno gledano niso slabi, podražitve opaža, a se zaradi slednjih ne bo odpravila po nakupih v Slovenijo: "Če preračunate s stroški bencina in cestnin, se še vedno ne splača."

Upali so, da bodo kune večne

V pekarni Mlinar naletimo na prizor, ko trgovka mlajšemu moškemu, ki si je prišel kupit pekovsko pecivo, pove ceno v evrih, a ji ta reče, da bo plačal v kunah. Nekoliko nejevoljno mu pove ceno v kunah in ga prosi, ali ji lahko plača točno, ker nima drobiža. Kot pove pozneje, imajo sicer obe valuti, a včasih nima česa za vrnit. Cene v Mlinarju niso bile videti zaokrožene, za špinačni burek smo recimo plačali 1,35 evra.

V Plodinah na obrobju mesta smo preverili cene. Pri preračunavanjih iz kun v evre nismo zaznali napak. Smo pa opazili, da je bila pri nekaterih artiklih na večje in na prvem mestu navedena cena v evrih, pri nekaterih pa še vedno v kunah. Kar nekaj izdelkov je bilo v akciji. Izbrali smo si 14 izdelkov, ki niso bili v akciji, ter jih primerjali s cenami v slovenskem Mercatorju. Osem izdelkov je bilo cenejših v Mercatorju, pet v Plodinah, cena cigaret pa je bila enaka. Ob tem je nujno vzeti v zakup, da se cene posameznih izdelkov razlikujejo tudi glede na posamezno trgovsko verigo, ob inflaciji pa se tudi v Sloveniji hitro spreminjajo.

Pri blagajni v Plodinah smo se postavili v vrsto za starejšo gospo. "S kunami bi plačala," je rekla prodajalki. Ta pa ji je smeje odvrnila: "To so kune iz štumfov, ne?" "Ja," ji je gospa odgovorila z nasmeškom in trgovka ji je povedala ceno v kunah. "Na srečo nam menjalni denar izračuna blagajna, ampak vseeno je z dvojim denarjem zelo zamudno. Sploh starejši še imajo večinoma kune, so upali, da bodo večne," nam je pozneje pojasnila blagajničarka, ki komaj čaka na drugo polovico meseca, ko bodo imeli samo še evre. Končna ocena vzdušja? V zraku je čutiti nekaj negodovanja zaradi podražitev, a hkrati slednje ublaži podoben občutek, ki smo ga imeli v Sloveniji leta 2004. Da smo zdaj del nečesa bolj razvitega in da naj bi se to za neko napredno družbo spodobilo. Pa se res?