Na Hrvaškem spor dveh predsednikov zaradi obsojenih agentov Udbe

Ko se je že zdelo, da odnosi med najvišjima predstavnikoma hrvaških oblasti, premierjem in predsednikom republike, ne morejo pasti nižje, sta Andrej Plenković in Zoran Milanović dokazala, da je možno tudi to. Besede, ki letijo med kabinetoma na Trgu svetega Marka in Pantovčakom, kjer sta sedeža vlade in predsednika, so tako grobe in žaljive, da niso za občutljiva evropska diplomatska ušesa. Odnosov med nosilcema oblasti ni več "Noben minister ne bo več, dokler bo ta vlada, šel z Milanovićem na pot, ne bo skupnih konferenc in sestankov, bojkotirali ga bomo v vseh pogledih. Lahko smo do neke mere tolerantni in uvidevni, toda da trpimo tako divjaštvo ... To je šlo preko vsake meje in to je globoki ofsajd," se je na zadnje poteze in besede predsednika države odzval Plenković.

Zadnji v vrsti njunih medsebojnih nesporazumov, in ni jih bilo malo, je zanetilo pismo odvetnika Anteja Nobila, zastopnika nekdanjih tajnih agentov Josipa Perkovića in Zdravka Mustaća, ki ga je poslal Milanoviću in v njem zahteval, da predsednik pomilosti oba, obsojena na dosmrtno ječo. Da bi bila zagata še večja, so pismo podpisali nekateri upokojeni generali, ki imajo na Hrvaškem status božanstva, med njimi tudi Ante Gotovina. Odvetnik Nobilo je zaigral na še eno karto in pripisal, da bi prvi predsednik neodvisne Hrvaške Franjo Tuđman, če bi bil živ, pomilostitev zagotovo podpisal.

Za kaj gre pri vsem skupaj? Perković in Mustać sta bila na sodišču v nemškem Münchnu leta 2016 obsojena na dosmrtni zapor zaradi umora disidentskega hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v bavarskem mestu Wolfratshausen leta 1983. Oba sta bila tedaj pripadnika jugoslovanske službe državne varnosti, ki so ji vsi rekli Udba, Perković pa je umor, ki mu ga je naročil njegov nadrejeni Mustać, organiziral. Dolgo sta se izmikala roki pravice in med razpadanjem Jugoslavije prestopila na hrvaško stran. Ko so v Nemčiji vložila obtožnico, ju Hrvaška najprej ni hotela izročiti, pod diplomatskim pritiskom pa ju je predala nemškemu pravosodju. Morala je tudi razveljaviti sporni zakon o (ne)izročanju, znan kot lex Perković. Po obsodbi so ju predali hrvaškim oblastem, ki so jim kazen znižale na najvišjo zakonsko dovoljeno raven (Mustaću na 40, Perkoviću na 30 let) in poslali na prestajanje kazni v Glino. Perković je danes star 77 let, Mustać pa je še tri leta starejši.

Milanović (SDP) je že ob nastopu predsedniškega mandata napovedal, da ne bo pomilostil nikogar in je doslej zavrnil več kot 270 prošenj. Toda hkrati je napadel premierja Plenkovića in njegovo vladajočo stranko HDZ, ki so dejali, da za generali in prošnjo za pomilostitev stojijo predsednik. Seveda se je takoj vnela besedna vojna. "Z brutalnimi napadi na HDZ s strani Milanovića, da stranka 30 let smrdi po Udbi, da smo vsi banda, lopovi, da je bil moj oče udbin ovaduh, jaz pa njen gojenec in z lažmi, da sem nekaj govoril o hrvaških generalih in jih napadal, je pokazal ogromno nervozo, primitivizem in divjaštvo v retoričnem smislu," je o predsedniku dejal Plenković. Milanović mu je vrnll s še hujšimi besedami. "V čast mi je, da me takšna ekipa bojkotira. Na žalost je prišlo tako daleč, da sem jih moral imenovati banda, ker to tudi so in so bili za to obsojeni," je dejal na tiskovni konferenci. "Po tem, kar so rekli o generalih, kaj mi je ostalo drugega? Da rečem, da je Plenković vplivni državnik? To je človek, ki je včeraj rekel, da je njegov vpliv v Bruslju ogromen, jaz pa sem škodljivec." In nagovoril Plenkovića: "Ali si lažnivec ali pa izdajalec!"