Finski poslanci so o zakonu o vstopu v Nato, ki so ga potrjevali danes, razpravljali v torek. Podpora zakonu je bila pričakovana.
Vstop države v Nato mora podpreti še finski predsednik Sauli Niinistö, ki pa je že napovedal, da bo to storil kmalu po potrditvi v parlamentu.
Finska, ki ima 1340 kilometrov meje z Rusijo, je za vstop v Nato skupaj s Švedsko zaprosila lani po ruskem napadu na Ukrajino. Načrtovano je bilo, da bosta državi v zavezništvo vstopili hkrati, a se zdaj zaradi turške blokade Švedske omenja tudi možnost ločenega vstopa.
Soglasje za vstop Finske v Nato mora dati tudi vseh 30 članic zavezništva. Edini, ki tega še nista storili, sta Madžarska in Turčija.
Madžarski parlament je danes začel razpravo o ratifikaciji vstopa Švedske in Finske v Nato, o protokolih o vstopu Finske in Švedske pa naj bi glasoval prihodnji teden. Po napovedih podpora ni vprašljiva.
Turčija, ki je januarja prekinila pogajanja o vstopu skandinavskih držav, medtem opozarja, da bi lahko ratificirala le vstop Finske. Med drugim jih je dodatno vznejevoljila poteza desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, ki je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu sežgal izvod Korana. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogovori o pristopu Švedske in Finske nadaljevali 9. marca.
