Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes sporočil, da bo "v bližnji prihodnosti" obiskal Turčijo, kjer bo s tamkajšnjim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom razpravljal o pridruževanju Švedske in Finske zavezništvu. Turčija poleg Madžarske ostaja edina članica Nata, ki še ni ratificirala pristopnih protokolov omenjenega para držav.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju mora ratificirati vseh 30 držav članic Nata.
Ta mesec je Erdogan dejal, da bo Turčija to storila šele, ko bosta državi izpolnili vse dane obljube o izročitvi Kurdov, ki jih Ankara opredeljuje kot teroriste. Švedska in Finska sta se prav tako zavezali k odpravi embarga na izvoz orožja v Turčijo, ki sta ga sprejeli pred tremi leti v luči turških vojaških operacij proti kurdskim silam v Siriji.
Stoltenberg se zaveda, da se večina vojn konča za pogajalsko mizo
Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci ob sprejemu romunskega predsednika vlade na sedežu Nata dejal, da namerava v kratkem obiskati Turčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pripravljenost za sestanek z Erdoganom je minuli teden izrazil tudi novi švedski premier Ulf Kristersson, ki je danes prek Twitterja sporočil, da je opravil telefonski pogovor s turškim voditeljem.
Kristersson je pogovor opisal kot konstruktiven in dodal, da se veseli, da bo v kratkem obiskal Ankaro, pri čemer ni podal več podrobnosti.
Po Stoltenbergovih besedah je Madžarska jasno sporočila, da bo ratificirala pristopne protokole Finske in Švedske pred koncem leta, tako da edino oviro za širitev vojaškega zavezništva zdaj predstavlja Turčija.
Prav tako je generalni sekretar zavezništva ponovil, da jedrska retorika Rusije ne odvrača Nata od podpore Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Nato se ne bo pustil ustrahovati in bo še naprej podpiral pravico Ukrajine do samoobrambe, dokler bo to potrebno," je dejal.
Stoltenberg je dejal še, da se zaveda, da se večina vojn konča za pogajalsko mizo in da je to, kar lahko Ukrajina doseže s pogovori, odvisno od njenega uspeha na bojišču. "Močnejša kot je Ukrajina na bojišču, večja je verjetnost za politično rešitev, ki ji bo zagotovila status neodvisne suverene države v Evropi," je še dodal.
