V soboto so zaprli še zadnje tri jedrske elektrarne v Nemčiji: Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland. Pravzaprav bi te morale biti po prvotnem načrtu zaprte že od lani. Toda vlada v Berlinu se je po napadu Rusije na Ukrajino in prekinitvi dobave ruskih energentov odločila za nekajmesečno podaljšanje delovanja.
Za postopno ukinitev jedrske energije so si v Nemčiji prizadevali že od leta 2002. Po jedrski nesreči v Fukušimi je vlada nekdanje kanclerke Angele Merkel te aktivnosti še pospešila. Fukušima je pokazala, da "tudi v visokotehnološki državi, kot je Japonska, ni mogoče varno nadzorovati tveganj jedrske energije", je menila Merklova. V državi, kjer je zaradi nesreče v Černobilu in strahov iz časov hladne vojne prisotno močno protijedrsko gibanje, je odločitev o ukinitvi takoj postala priljubljena. Tako so od leta 2003 v Nemčiji zaprli 16 jedrskih reaktorjev. Nato je v vladi kanclerja Olafa Scholza lani prišlo do trenj, ali naj se zavoljo vojne v Ukrajini podaljša uporabna doba še zadnjim trem nuklearkam. Proti podaljšanju so bili v stranki Zelenih, drugi največji koalicijski partnerici. Jeseni so le potrdili spremembe zakona o jedrski energiji, s katerimi so podaljšali obratovalno dobo omenjenih jedrskih elektrarn do 15. aprila letos.
Zadnje tri nemške nuklearke so lani proizvedle le še šest odstotkov energije v največjem evropskem gospodarstvu, medtem ko so leta 1997 vse jedrske elektrarne zagotavljale 30,8 odstotka energije. Lani je Nemčija proizvedla 46 odstotkov energije iz obnovljivih virov, pred desetletjem manj kot 25 odstotkov.
V soboto so v nuklearkah čez dan postopoma zmanjševali proizvodnjo električne energije. "Od 22. ure bomo zmanjševali proizvodnjo za deset megavatov na minuto, in ko bo moč reaktorja padla na približno 30 odstotkov, v visokonapetostno omrežje ne bo več dovajana električna energija. Generator se bo samodejno odklopil od električnega omrežja," je za časopis Bild pojasnil vodja jedrske elektrarne Isar 2 Carsten Müller. V teh dneh se bo tudi verižna reakcija, ki jo vzdržujejo jedrske gorivne palice, popolnoma ustavila in jedrski cikel elektrarne se bo ohladil, da bodo lahko začeli demontažo. Objektov ne bodo ohranili, demontaža naj bi potekala 15 let.
Nemška industrija zavoljo zaprtja ostaja nesrečna. Vodja Združenja nemških gospodarskih in industrijskih zbornic (DIHK) Peter Adrian, je opozoril, da bi to lahko vodilo v težave z oskrbo in višje cene energije. Po njegovem mnenju bi morale preostale tri jedrske elektrarne delovati vsaj "do konca krize".
Medtem so se ministri skupine G7, poleg nemškega še japonski, francoski, italijanski, britanski, kanadski in ameriški, ki so pristojni za energetiko in okolje, danes na zasedanju v Saporu na Japonskem zavezali k pospešitvi prizadevanj za postopno opuščanje uporabe še premoga in drugih fosilnih goriv. Vendar za to niso določili novih rokov. V skupni izjavi, ki so jo sprejeli, so navedli le pričakovanje, da bi najkasneje do leta 2050 dosegli ničelno emisijo toplogrednih plinov. Izjava odraža nesoglasja med državami G7 glede ravnotežja med podnebnimi ukrepi in energetsko varnostjo. Spričo tega se niso posebej zavezali k datumu za postopen izstop iz premoga, čeprav je Združeno kraljestvo ob podpori Francije predlagalo rok do leta 2030.
Ministri so sicer pozvali k diverzifikaciji energetskih virov in hitremu razvoju "čiste, varne, trajnostne in cenovno dostopne energije", da bi do leta 2050 omejili dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Zavezali so se tudi, da do leta 2040 odpravijo onesnaževanje s plastiko. (zur)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
