Mesto New York se pogreza pod težo svojih zgradb. Ta postopni proces pomeni veliko težavo za mesto, v katerem se gladina morja dviguje več kot dvakrat hitreje kot na globalni ravni in naj bi do leta 2050 narasla za 20 do 70 centimetrov. Znanstveniki hkrati pričakujejo bolj pogosta in ekstremna deževja, ki bodo posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. "Sicer smo še daleč od tega, da bi ocean poplavil mesto. Toda New York sta prizadela že dva orkana (Sandy in Ida) in močno deževje je tedaj povzročilo hude poplave, kar je tudi posledica urbanizacije," je za televizijo CNN povedal geofizik in raziskovalec Tom Parsons, sicer vodja Ameriške geološke raziskave.
Neverjetnih 762 milijard kilogramov tehtajo zgolj stavbe v največjem ameriškem mestu
Znanstveniki so se namenili v okviru raziskave, objavljene v reviji Earth's Future, proučiti, kako bi lahko visoke zgradbe na obalah morij, rek in jezer prispevale k nevarnosti poplav in kakšne ukrepe bi lahko sprejeli, da bi to tveganje vsaj nekoliko omilili. Raziskovalci so tako izračunali, da je skupna teža 1,084.954 poslopij, ki so v času študije stala v petih newyorških četrtih, znašala približno 762 milijard kilogramov, kar je enako teži okoli 1,9 milijona popolnoma natovorjenih boeingov 747. Skupina raziskovalcev je tedaj s pomočjo simulacij izmerila posledice pritiska take teže na tla in jih primerjala s satelitskimi posnetki, ki so prikazovali dejansko površinsko geologijo. Ta analiza je razkrila stopnjo pogrezanja mesta. "Mesto se v povprečju vsako leto pogrezne za milimeter ali dva, na nekaterih mestih tudi za štiri milimetre in pol," je povedal Parsons.
Pogrezanje je tehnični izraz za posedanje zemeljskega površja zaradi naravnih ali umetnih razlogov. Študija, opravljena septembra 2022, je pokazala, da se nekatera območja v 44 od skupno 48 najbolj poseljenih obalnih mestih pogrezajo hitreje, kot se dviguje morska gladina. Z novim pristopom, ki so ga uporabili v okviru te zadnje študije, pa so lahko proučili, kako specifična teža poslopij v New Yorku vpliva na pogrezanje tal pod njimi.
Toda to pogrezanje ni le posledica teže poslopij. Na mestih, kjer so tla zelo mehka in umetno utrjena, je bilo to res. Na drugih mestih je bilo pogrezanje težje pojasniti. Obstaja veliko razlogov zanj, med drugim postglacialno popuščanje, ki je sledilo po zadnji ledeni dobi, ali črpanje podtalnice. Nekateri deli spodnjega Manhattna, Brooklyna in Queensa so med tistimi, ki se pogrezajo hitreje od povprečne stopnje. "Zdi se, da na to vplivajo tudi gradbeni projekti. Hkrati smo priča pogrezanju na severnem koncu mestnega okrožja Staten Island, za katerega ne najdemo pojasnila, čeprav smo proučili že vse možne razloge," je pojasnil Parsons.
Zaradi pogrezanja se lahko nevarnost poplav še poveča, kar pa ne velja samo za mesto New York. "To je globalna težava. Soavtorji naše študije z Univerze v Rhode Islandu so proučili 99 mest po vsem svetu, vendar ne le obalnih, ampak tudi tistih v notranjosti. Izkazalo se je, da jih ima večina težave zaradi pogrezanja," je še dejal Parson in pri tem posebej izpostavil Džakarto, ki se pogreza tako hitro, da indonezijska vlada že načrtuje gradnjo nove prestolnice na drugem mestu.
