S pozitivno oceno pristojnega odbora Evropskega parlamenta za Madžara Oliverja Varhelyija, kandidata za evropskega komisarja za soseščino in širitev, je bila odpravljena še zadnja večja ovira, preden bo nova sestava Evropske komisije pod taktirko Nemke Ursule von der Leyen lahko začela delo. Naslednji teden v sredo sledi še tajno glasovanje v Evropskem parlamentu o celotni sestavi Evropske komisije, a negativnih presenečenj, da komisija ne bi dobila potrebne večine, ni pričakovati. Takšnega mnenja je tudi večina slovenskih evropskih poslancev, ki so danes govorili s slovenskimi novinarji.
EU bo tako po pričakovanjih dobila svojo "vlado" 1. decembra, z dvomesečno zamudo, saj se je v merjenju moči med institucijami v EU, med Evropskim svetom in Evropskim parlamentom, zapletlo pri madžarskem, romunskem in francoskem kandidatu. Evropske volitve, na katerih je bil omejen pohod populističnih in skrajno desnih sil, so bile maja.
Kadrovske težave pred predsedovanjem
Nekaj manjših težav EU povzroča sicer brexitska Velika Britanija, ki je najavila, da svojega komisarskega kandidata ne bo imenovala. Ostaja sicer še težava, kako zagotoviti ustrezen pravni okvir za potrditev ekipe 27 članov, čeprav je članic EU še vedno 28. Po pogodbi EU ima namreč vsaka članica EU svojega komisarja, zato ostaja odprto vprašanje zagotovitve ustreznega pravnega okvira za potrditev 27 komisarjev, čeprav bo Velika Britanija članica EU vsaj še do 31. januarja, ko poteče še en v nizu podaljšanih rokov za brexit. Evropska komisija je medtem že sprožila pravni postopek proti Veliki Britaniji, ker ni imenovala komisarskega kandidata.
Prvega decembra se bo tako končalo podaljšano tranzicijsko obdobje nastajanja nove Evropske komisije, ki si je med svoje prioritetne naloge petletnega, zdaj sicer nekoliko krajšega mandata, zadala ambiciozen dogovor na področju okolja, tako imenovani Green Deal, digitalizacijo in socialno agendo, kjer prevladuje predvsem ureditev minimalne plače na evropski ravni.
Macron z najmočnejšim komisarjem
Čeprav je Evropski parlament zrušil kandidatko francoskega predsednika Emmanuela Macrona Sylvie Goulard, pa ne gre spregledati dejstva, da bo Francija vodila najpomembnejši resor v Evropski komisiji. Thierry Breton bo namreč vodil zelo obsežen resor za notranji trg, pod katerega spadajo tudi industrijska politika, digitalizacija in obramba. Na področju slednje ima Macron velike načrte, saj v kontekstu krepitve evropske in s tem francoske obrambne industrije in evropskega obrambnega sodelovanja (PESCO) gre razumeti njegove kritične opazke, da je zveza Nato možgansko mrtva.
Kje je Lenarčičeva prednost pred Bulčevo
Iz slovenskih diplomatskih virov je tudi slišati oceno, da je vez med dosedanjim predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in njegovim odstopljenim generalnim sekretarjem Martinom Selmayrjem, ki je delovala v prvi vrsti v skladu s političnimi interesi Evropske ljudske stranke, tudi proti slovenskim (arbitražnim in drugim) interesom, dokončno razrahljana, nova predsednica Ursula von der Leyen pa naj si tudi zaradi spremenjenega razmerja sil na evropski ravni ne bi privoščila tako politično intonirane komisije.
Zastavlja se vprašanje, kakšen je domet slovenskega evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, ki ne sodi med politične prvokategornike nove komisije. Za razliko od poslavljajoče se komisarke Violete Bulc, ki je bila v prvi vrsti strokovnjakinja za transport, pa na drugi strani Lenarčič premore kot bivši veleposlanik širino, bolj natančno poznavanje evropskih interesov Slovenije. S tega vidika slovenski diplomati pričakujejo, da bo lahko Lenarčič bolj učinkovito branil slovenske interese v političnih razpravah na nivoju Evropske komisije.
