Okoljski ukrepi, ki bi lahko pokopali živinorejo

Nizozemski kmetje že od konca junija množično protestirajo zoper dolgoročni vladni načrt za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida. Nizozemska si namreč podnebne cilje prizadeva doseči do leta 2030, kar pomeni, da mora zmanjšati izpuste dušikovega oksida za 70 odstotkov v večini pokrajin, v naravnih rezervatih je predvideno celo 95-odstotno zmanjšanje. Vse to bo vplivalo na kmete.

Premier Mark Rutte je namreč v začetku junija dejal, da bo vladni načrt za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida močno vplival na kmete. "Ta sektor se bo spremenil, ampak na žalost nimamo izbire, zmanjšati moramo izpuste dušikovega oksida," je dejal. Za kmete to pomeni, da bi morali črede govedi zmanjšati za 30 odstotkov, s čimer pa se seveda ne strinjajo. Vlada se je za uvedbo ukrepov odločila na podlagi sodbe najvišjega sodišča v državi iz leta 2019. Dvanajst nizozemskih provinc ima sicer do prihodnjega leta čas, da pripravijo predloge za zmanjšanje emisij, ki jih povzročajo živali, gradbeništvo in promet.

Na nizozemskih cestah se je tako zbralo več tisoč jeznih traktoristov in ohromilo promet okoli mesta Stroe vzhodno od prestolnice Amsterdam. Tja so se zgrnili iz cele države. Na številnih traktorjih so imeli izobešeno narobe obrnjeno nizozemsko zastavo, kar je postal običajen prizor na njihovih shodih. Protestniki so bili opremljeni tudi z napisi Uničuje se prihodnost kmetov in Naše otroke je strah. Protesti se še nadaljujejo, zadnji se je zgodil ta ponedeljek, ko so kmetje blokirali distribucijske centre veleblagovnic, ribiči pa so v znak podpore blokirali pristanišča.

Kmetija, ki morda ne bo dočakala sedme generacije

O trenutnem razpoloženju na Nizozemskem smo povprašali zakonca Franza Zanderinka in Leonie Zanderink-Boerkamp, ki na Nizozemskem tik ob nemški meji, v kraju De Lutte, vodita družinsko kmetijo. "Mi smo že šesta generacija kmetov. Zdaj se bojimo, da bomo morali ta posel končati. Če bodo stvari veljale, kot napovedujejo, bi morala svojo pridelavo zmanjšati ali celo prekiniti," sta zgrožena. Njuna kmetija je živinorejska, ukvarjata se s prirejo mleka in redita 120 krav.

"Uničujejo podjetja, kmetije, družine. Težko je verjeti, da imajo tako nore ideje. To je šokiralo vse državljane, ne le kmetov," nadaljujeta. Strinjata se, da je Nizozemska majhna država z veliko prebivalstva, ogromnimi kmetijami, močnim gospodarstvom in velikimi tovarnami. To vse se je seštelo v velik ogljični odtis. Toda po njunem mnenju ni prava pot, da zdaj vse uničijo. "Očitno se želijo znebiti kmetijstva, ker je v državi premalo prostora. Pogoji, ki jih želijo postaviti, so nerealni. Mi bi po novem lahko dosegli 0,9 miligrama emisij na hektar, v Nemčiji, ki je od naše kmetije oddaljena le 500 metrov, pa bodo še naprej dosegali 100 miligramov emisij na hektar," razlaga Zanderink. Pravi, da bodo kmetje proteste nadaljevali, dokler ne bodo dosegli sprejemljivejših omejitev. "Če ne bo šlo drugače, bomo zahtevali ponovne volitve. Veliko ljudi nas pri tem podpira," trdi.

Nizozemska je sicer druga največja izvoznica kmetijskih izdelkov na svetu (v lanskem letu je izvoz kmetijskih izdelkov dosegel vrednost 105 milijard evrov) pa tudi ena največjih evropskih proizvajalk toplogrednih plinov. Med temi prevladuje dušikov oksid - krivdo za te izpuste oblasti pripisujejo hlevskemu gnoju in gnojilom. "Debata o zmanjšanju pritiskov kmetijstva na okolje zato na Nizozemskem nikakor ni nova," je pojasnil slovenski agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Tam je kmetijstvo zelo razbohoteno, preveč. Na majhni površini je veliko krav in to moti prebivalstvo ter vpliva na okolje."

Slovenski kmetje podprli nizozemske kolege

Nizozemske kmete pri njihovi protestni akciji podpirajo tudi slovenski. "Težave, ki jih imajo nizozemski kmetje, se lahko hitro prenesejo tudi kam drugam. Morda tudi k nam. Vsak dan lahko vidimo, da je splošna javnost naperjena proti kmetu oziroma kmetovih početij ne odobrava. Zato je prav, da njihove proteste podpremo, ker se bojimo, da se bo to hitro širilo po Evropi. Če se bo to zgodilo tudi pri nas, bomo svoj status morali braniti," je povedal predsednik Sindikata kmetov Anton Medved. Dodal je, da so povsod po svetu in tudi pri nas kmetje trenutno v nezavidljivem položaju. "Veča se nestrpnost do kmetov, vse več je cenovnih pritiskov in višjih stroškov. Če se to ne bo izboljšalo, bo dejavnost opustilo še več kmetov. Če se cenovni pritiski ne bodo umirili ali pa država kmetom ne bo pomagala, bomo tudi slovenski kmetje prisiljeni protestirati," še pravi Medved.