Urška Mlinarič
Po tem, ko je madžarski nacionalistični predsednik vlade Viktor Orban v minulem desetletju vladanja večkrat z objavo zemljevida velike Madžarske sprožal nelagodje v sosednjih državah, je minuli teden šel še korak dlje. Ob 100. obletnici Trianonske pogodbe, ki je po koncu prve svetovne vojne na novo izrisala meje v tem delu Evrope, s čimer je bilo Madžarski odvzeto dve tretjini ozemlja, je v kraju Satoraljaujhely, ki leži na meji s Slovaško, odkril spomenik, poimenovan Madžarska kalvarija.
Oster odziv Milanovića
V spomenik je vklesan omenjeni zemljevid, kakor tudi številni kraji, ki so v času Avstro-Ogrske sodili pod madžarski del, pri čemer je največ prahu dvignil napis Fiume - tengerre magyar, kar v prevodu pomeni Reka - madžarsko morje. Zaradi omenjene poteze je Hrvaška madžarskemu veleposlaniku v Zagrebu v začetku tedna izročila protestno diplomatsko noto, ostro pa se je odzval tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović: "Tako se danes ne obnaša nihče od ljudi, ki so na oblasti v Evropi, ko gre za meje, zgodovino in podobne občutljive zadeve... torej nihče v Evropski uniji, samo on." In dodal: "Ves čas poslušamo tarnanje, kako je Madžarska s Trianonsko pogodbo oškodovana za ozemlje, kako gre za tragedijo madžarskega naroda in države, a so vsi narodi v Evropi končali v nekakšnih mejah." Zaključil je z jasnim sporočilom, da se na tak način normalni medsosedski odnosi ne gradijo.
Situacijo je sicer poskusil umiriti hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, katerega stranka HDZ sodi v isto evropsko politično skupino - Evropsko ljudsko stranko - kot Orbanova Fidesz, katere članstvo pa je zaradi kršenja temeljnih demokratičnih načel EU začasno zamrznjeno. Plenković je tako pojasnil, da naj bi mu Orban v telefonskem pogovoru zagotovil, da Madžarska nima nobenih ozemeljskih teženj po Hrvaški, čemur pa Milanović tudi na podlagi izkušenj, ki jih je imel z Orbanom, v času, ko je bil predsednik vlade, ne verjame.
Diaboliziranje medijev
Dodatno je olja na ogenj prilil tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je hrvaške medije, ki so opozorili na sporni spomenik, med njimi spletni portal Index, označil za "tovarne lažnih novic, ki ne oklevajo obrniti enega naroda proti drugemu". Dolžan pa ni ostal niti Milanoviću, za katerega je na facebook profilu zapisal, da si "želi uničiti odnose z Madžarsko, tako kot si je za to prizadeval kot predsednik vlade leta 2015, ko je proti madžarski meji neuspešno usmeril migrante".
V nasprotju s Hrvaško se slovenska vlada ne na zadnjo objavo zemljevida velike Madžarske, ko je Orban z njegovo objavo zaželel maturantom uspeh pri pisanju mature iz zgodovine, ne na spomenik ni odzvala. Zunanji minister Anže Logar je v sredo na odboru za zunanjo politiko na opozicijska vprašanja o omenjenih madžarskih potezah odvrnil, da se zunanje ministrstvo na različne provokacije ni in ne bo odzivalo. Slednje sicer ne preseneča, saj SDS, še posebej pa njen predsednik Janez Janša velja za velikega podpornika Orbana, ki preko svojih prijateljskih povezav izdatno financira SDS-u naklonjene medije.
Kraji, ki niso v Madžarski
Izgubo dveh tretjin ozemlja in tretjine prebivalstva - zunaj meja sedanje Madžarske je leta 1920 ostalo 3,3 milijona Madžarov, kar predstavlja bolečo rano, v svoje nacionalistične namene že desetletje spretno izkorišča Orban, ki vseskozi poudarja nacionalno enotnost. V ta namen je Madžarom izven meja matične domovine omogočil dvojno državljanstvo in s tem volilno pravico. Obenem jih spodbuja ohranjati narodno zavest tudi z izdatnimi finančnimi pomočmi. 4. junij - dan podpisa Trianonske pogodbe - je madžarski parlament leta 2010 razglasil za dan narodne enotnosti in tudi letošnja stoletnica je potekala pod sloganom Skupaj v pripadnosti, kar je Orban v govoru v Satoraljaujhelyu podkrepil še s stavkom, da so meje tiste, ki delijo države, ne pa tudi naroda. Sicer pa bo osrednji spomenik stoletnici Orban zaradi epidemije slovesno odkril 20. avgusta v Budimpešti.
Spomenik, za katerega je, po poročanju madžarskih medijev, vlada odštela 14 milijonov evrov, je narejen v obliki sto metrov dolge klančine, ob kateri je plošča z 12.500 imeni krajev v Ogrski iz leta 1913, ki pa niti niso bili vsi etnično madžarski. Danes so pač v drugih državah, med drugim tudi v slovenskem Prekmurju.
