Vojislav Bercko
Tudi torkovo poznovečerno srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Albina Kurtija pod patronatom Evropske unije in ZDA po pričakovanjih ni prineslo pomembnejšega preboja pri urejanju odnosov med državama. Glavni predmet spora med uradnim Beogradom in Prištino ostaja ustanovitev Skupnosti srbskih občin na severu Kosova, dogovorjena že z bruseljskim sporazum pred desetimi leti in vnovič potrjena s sprejetjem francosko-nemškega predloga o normalizaciji odnosov.
Natanko 1621 od 6065 primerov pogrešanih oseb je še vedno nerešenih
Vseeno pa se je v Bruslju zgodil vsaj en premik. "Vučić in Kurti sta ob posredovanju EU ponovno potrdila pomen reševanja usode preostalih pogrešanih oseb, da bi končali trpljenje njihovih najdražjih ter spodbudili trajno spravo in mir," je sporočil visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Dodal je, da sta obe strani priznali, da je vprašanje pogrešanih oseb humanitarno vprašanje. Voditelja pa sta poudarila tudi nujno potrebo po dodatnih skupnih naporih na tem področju. V ta namen sta podprla skupno izjavo o pogrešanih osebah. Srbija in Kosovo med drugim v njej zagotavljata, da bosta v celoti izpolnila zaveze, dane na področju pogrešanih oseb. Zavezujeta se tudi k tesnemu sodelovanju pri identifikaciji grobišč in izkopavanju. Poleg tega bosta strani zagotovili poln dostop do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000. Družinam pogrešanih bosta omogočili sodelovanje pri identifikaciji ter jim zagotovili pravice, ki jim pripadajo, še piše v izjavi. Strani pa bosta vzpostavili še skupno komisijo pod vodstvom EU, katere delo bo spremljal Mednarodni odbor Rdečega križa. Kot so še navedli v Bruslju, je 1621 od 6065 primerov pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000 še vedno nerešenih. To obdobje med drugim obsega vojno na Kosovu, ki je trajala od konca februarja 1998 do sredine junija 1999.
Kurti in Vučić sta na torkovem srečanju, ki je bilo prvo po sklenitvi dogovora o implementaciji sporazuma o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo sredi marca v Ohridu, govorila tudi o prvem osnutku statuta Skupnosti srbskih občin na Kosovu. "Stališča strani glede narave te skupnosti so daleč vsaksebi. Česa drugega niti nisem pričakoval," je po pogovorih povedal Borrell. Priština namreč zavrača, da bi imela skupnost izvršne oblasti, Beograd pa z njeno vzpostavitvijo pogojuje napredek v dialogu pod okriljem EU. Za kosovske Srbe je ta skupnost pogoj za vrnitev v kosovske institucije, v Prištini pa opozarjajo, da si na svojem ozemlju ne želijo nove Republike srbske po vzoru tiste iz Bosne in Hercegovine, kjer njen dolgoletni voditelj Milorad Dodik nenehno grozi z referendumom o odcepitvi ter priključitvijo k Srbiji ter nasploh otežuje, če že ne onemogoča delovanje oblasti daytonske BiH.
