Po pričakovanju je največ glasov na parlamentarnih volitvah v baltski Latviji prejela desnosredinska stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša. Z nekaj manj kot 27 odstotki glasov si je zagotovila 26 mest v stočlanskem parlamentu. Seveda bo morala sklepati koalicijo z najmanj dvema strankama. Karinš bo verjetno v koalicijo povabil predvsem sredinske in zmerne desne stranke.
Veliko razočaranje je neuspeh socialdemokratske stranke Saskana, ki velja za stranko rusko govoreče skupnosti. Ta v Latviji predstavlja več kot 25 odstotkov prebivalstva. Saskana je bila doslej s 23 poslanci največja stranka v latvijskem parlamentu. Zdaj pa je s 4,81 odstotka glasov zgrmela celo pod petodstotni parlamentarni prag. V parlament sta se prerinili dve novi stranki: evroskeptična Stabilnost z enajstimi poslanci in desna populistična stranka Najprej Latvija z devetimi poslanci. Na levici so še Progresisti z devetimi poslanci, na desni sredini še tri stranke.
Hud poraz stranke ruske manjšine, ki jo vodi nekdanji ugledni župan Rige, evropski poslanec Nils Ušakovs, je presenetljiv. Predvideno je bilo, da bo stranka utrpela poraz zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki ga je latvijski parlament soglasno obsodil. Vendar nihče ni pričakoval, da bo stranka izgubila približno tri četrtine glasov v primerjavi s parlamentarnimi volitvami pred štirimi leti. V novem parlamentu bosta tako sedela samo dva pripadnika ruske manjšine. Eden, izvoljen pri evroskeptični stranki Stabilnost, drugi pri levičarskih Progresistih.
O okoliščinah, ki so privedle do tega volilnega rezultata, smo se pogovarjali z Nikolajem Kabanovom, novinarjem, nekdanjim urednikom ruskega dnevnika v Rigi Vesti Segodnja, v zadnjem mandatu pa poslancem stranke Saskana.
Saskana je izgubila veliko glasov in je ni več v parlamentu. Kaj se je zgodilo?
"Žal nas volivci niso več podprli. Razlogov je več. Predvsem dejstvo, da Ušakovs, dolgoletni karizmatični župan Rige, ni več župan. Potem seveda vojna v Ukrajini. V parlamentu smo obsodili agresijo, ampak vedno smo nekako poskušali zadovoljiti obe strani. Predvsem so nam podporo odpovedali volivci, ki v srcu podpirajo Vladimirja Putina. Sploh niso šli na volišča ali pa so volili drugo stranko. Odločilni so bili tudi nekateri sklepi vlade, predvsem rušenje spomenika Rdeči armadi. Spomenik je bil dolga leta nekakšen simbol naše stranke. Ob njem je Ušakovs ob 9. maju, dnevu zmage v drugi svetovni vojni, prirejal zborovanja. Veliko ljudi je bilo nad vlado ogorčenih, toda naša stranka protesta proti rušenju spomenika ni uprizorila. Ostala je zelo mehka in ni glasno protestirala. Ljudje pa so pričakovali, da bomo priredili nenasilne demonstracije, protestirali pred vladnimi palačami ali kaj podobnega. Storili nismo ničesar. Bali smo se in se držali starih navad. Ljudje so rušenje videli na televiziji in so se spraševali, kje smo in kaj delamo poslanci. Videli so, kako so se pred leti poslanci postavili v Kataloniji in so bili tudi aretirani. Pričakovali so, da bomo tudi mi tako nastopili, čeprav bi tvegali zapor."
O tem so pisali tudi mediji v Evropi. Se je še kaj dogajalo?
"Drugi udarec za rusko skupnost je bila razglasitev odcepitve latvijske pravoslavne cerkve od moskovskega patriarhata. Avtokefalnost je na predlog vlade izglasoval parlament. O tem cerkvena hierarhija ni odločala. Saskana je v parlamentu glasovala proti, to pa je bilo tudi vse. V parlamentu je predlog predstavil pravosodni minister, razprava je trajala tri ali štiri ure in zadeva je bila končana. Ruski verniki tega niso sprejeli."
Kako je na volivce vplivalo krčenje pouka ruščine v šolah?
"Tudi to je problematično. Ampak mislim, da sta bila odločilna rušenje spomenika in avtokefalnost Cerkve. Ne smemo pa pozabiti spreminjanja imen ulic. Na primer, odstranili so ime Valentina Pikula, znanega ruskega pisatelja, ki je živel in pisal v Rigi. Umrl je leta 1990. V glavnem mestu so po njem poimenovali ulico. Ni pisal o politiki, bil je zelo priljubljen. Njegove knjige so izhajale v Rigi in dosegale milijonske naklade. Danes govorijo, da bi bila ohranitev ulice z njegovim imenom simbol ruskega imperializma."
Ste kandidirali na volitvah?
"Sem, bil sem osmi na seznamu. Žal nam je zmanjkalo 1800 glasov."
Ali je na volitvah sodelovala kakšna stranka, ki bi podpirala Putina?
"V Latviji je to nemogoče, zakon prepoveduje podporo Putinu. To je kaznivo dejanje in tvegaš zapor. Tudi ruske zastave ne smemo uporabljati. Imamo svoje organizacije. Tako ima Ruska zveza zastavo, ki je podobna ruski, ampak to ni uradna zastava Rusije."
Kaj se bo zdaj zgodilo z vašo stranko?
"Analiziramo volilne izide in bomo zagotovo nastopili na volitvah Evropskega parlamenta leta 2024. Boriti se moramo za boljši rezultat z željo, da Ušakovsa spet izvolimo v Evropski parlament. Je karizmatičen in mislim, da mu bo uspelo. Toda prihodnost naše stranke ostaja nejasna."
Kaj pa pomeni poraz vaše stranke za prihodnost v sami Latviji?
"Reči moram, da preživljamo generacijski proces. Danes je glavnina politikov stara od 30 do 40 let, mi smo starejši, generacija okoli 50, 60 let. Mladi tekoče govorijo latvijščino, so proizvod integracije, če se tako izrazim. Marsikaj se je spremenilo, nihče si ne more več ničesar zagotoviti za prihodnost. Med poslanci pa je veliko takih, ki so v kazenskih postopkih, ne nujno povezanih s politiko. Veliko je majhnih afer."
Kaj boste delali vi?
"Vrnil se bom v novinarstvo, pisal, morda bom imel svoj televizijski program. To je navsezadnje moj poklic."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
