Verniki se lahko od danes zjutraj poslovijo od zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je umrl v soboto v 96. letu starosti. Krsta z njegovimi posmrtnimi ostanki leži v baziliki svetega Petra, pred katero so se že vijejo dolge kolone ljudi. Poročajo, da se je samo dopoldne mimo krste sprehodilo okoli 10.000 ljudi. Med prvimi, ki so se poslovili od zaslužnega papeža, sta bila italijanska premierka Giorgia Meloni in predsednik Sergio Mattarella.
Bazilika bo za javnost jutri in v sredo odprta od 7. do 19. ure. Vstopnine ni, rezervacije pa niso potrebne. Krsta leži pred znamenitim Berninijevim oltarjem, stražita jo pripadnika švicarske garde. Posmrtne ostanke Benedikta XVI. so sicer v baziliko prepeljali iz vatikanskega samostana Matere Cerkve, kjer je zaslužni papež živel od leta 2013, ko je vodenje Cerkve prepustil svojemu nasledniku papežu Frančišku, in kjer je v soboto tudi umrl. Veljal je za zagovornika zelo konservativnih stališč Cerkve in tradicionalnih krščanskih vrednot preko nove evangelizacije, ki naj temelji na zakonski zvezi in družini. Skušal je tudi omejiti moč kurije, vendar so vseeno njegov pontifikat zaznamovali škandali. Najbolj je odmeval spor Vatikana z Irsko, ko je v javnost prišlo pismo Vatikana irskim škofom iz leta 1997 z nasvetom, naj policiji ne prijavijo domnevnih primerov zlorab otrok. Temu je sledila prav tako odmevna afera z uhajanjem zaupnih informacij o spornih poslih vatikanske banke Ior, o korupciji in boju za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana. Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, vendar ga je Benedikt XVI. kasneje oprostil.
Lani februarja je zaslužni papež prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški katoliški cerkvi, ko je bil med letoma 1977 in 1982 münchensko-freisinški nadškof. To je storil po objavi poročila odvetniške družbe, da takrat zavestno ni ukrepal v štirih primerih duhovniških zlorab otrok. Vsem žrtvam spolne zlorabe je izrazil "globok sram in globoko žalost ter iskreno prošnjo za odpuščanje. V Katoliški cerkvi sem imel velike odgovornosti. Še toliko večja je moja bolečina zaradi zlorab in napak, ki so se zgodile na teh različnih mestih v času mojega mandata."
Benedikt XVI. se sicer ni branil modernizacije papeževanja. Odprl je račun na Twitterju in 12. decembra 2012 objavil svoj prvi čivk. Vseskozi je nasprotoval "pohlepu" in "samozadostnosti" v Cerkvi, vendar je zavračal pozive k odpravi celibata ali da bi duhovniški poklic opravljale ženske. Že leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze. 1984 je komunistične režime označil za "eno od sramot našega časa". V domovini Nemčiji ni bil najbolj priljubljen, saj je za številne simbol dogmatizma in konservativizma. V spominih pa je odkrito govoril tudi o tem, da je bil leta 1941, star 14 let, proti svoji volji vključen v nacistični podmladek, Hitlerjugend. Po vojni je znova vstopil v semenišče.
Pogreb bo v četrtek, prvič v zgodovini ga bo vodil Benediktov naslednik, papež Frančišek. Kot so sporočili v Vatikanu, bo pogreb na željo pokojnika "slovesen, a preprost". Udeležili se ga bodo številni verniki, a zgolj dve uradni državni delegaciji, in sicer italijanska ter nemška. Zaslužni papež bo po svoji želji pokopan v kripti bazilike svetega Petra, v nekdanji grobnici Janeza Pavla II., katerega posmrtne ostanke so ob njegovi beatifikaciji leta 2011 prenesli v zgornji del bazilike.
Nemec Joseph Ratzinger, rojen 16. aprila 1927 v kraju Marktl am Inn na Bavarskem, je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005, na položaju je nasledil Janeza Pavla II. Kot osmi Nemec na čelu Katoliške cerkve in drugi, ki ni bil Italijan, v skoraj 500 letih, si je izbral ime Benedikt v čast svetemu Benediktu, začetniku zahodnega meništva iz 5. stoletja. Zaradi šibkega zdravja je odstopil 28. februarja 2013 in to kot prvi papež po skoraj 600 letih. (zur)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
