Na volitvah v Estoniji je v nedeljo pričakovano in še bolj prepričljivo od napovedi zmagala stranka premierke Kaje Kallas. Po volilnem boju, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini, je liberalna Reformna stranka osvojila 37 mandatov v 101-sedežnem v parlamentu. Druga je skrajna desna EKRE s 17 sedeži, tretja pa levo usmerjena Stranka centra s 16. A še bolj bo ostalo v spominu dejstvo, da je predčasno v državi, ki je prva v EU uvedla tovrstno možnost, elektronsko glasovala več kot tretjina volivcev, tudi premierka, na koncu pa je svoj glas digitalno oddala vsega skupaj več kot polovica volilnih upravičencev, kar je po podatkih volilne komisije rekord. Pred štirimi leti je bilo volivcev, ki so se odločili oddati svoj glas od doma, približno četrtina.
Reformna stranka je prejela podporo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev in glede na navedbe volilne komisije ostaja najmočnejša stranka v parlamentu v Talinu. Osvojila je celo tri sedeže več kot na zadnjih volitvah leta 2019. Njena voditeljica Kaja Kallas, ki je leta 2021 postala prva ženska na čelu estonske vlade, velja za eno najodločnejših podpornic Ukrajine v Evropi, za nadaljnje vladanje pa bo morala sklepati koalicije. Doslej je 45-letna premierka po razpadu velike koalicije s Stranko centra pred slabim letom dni vodila manjšinsko vlado s še dvema strankama - socialdemokrati in konservativno stranko Isamaa. Obe sta na tokratnih volitvah izgubili nekaj podpore - Isamaa je izgubila štiri sedeže in jih bo v novi sestavi parlamenta zasedala osem, socialdemokrati pa so izgubili en poslanski mandat in jih bodo po novem imeli devet.
Ali bo koalicijo znova sklepala z dosedanjima partnericama ali pa iskala nove zaveznike, Kaja Kallas, ena najglasnejših nasprotnic Rusije v Evropski uniji, za zdaj pušča odprto. V njeni desnosredinski stranki naj bi dopuščali različne koalicijske možnosti, je pa mandatarka za sestavo nove vlade že izključila možnost povezovanja s skrajnimi desničarji iz stranke EKRE. "Volivci pričakujejo, da Reformna stranka v novi vladi prevzame vodenje. Toliko je jasno," je po objavi rezultatov dejala Kaja Kallas in se zahvalila Estoncem za izkazano zaupanje. Z več kot 31.000 osvojenimi glasovi v svojem volilnem okrožju je postavila rekord - več jih ni od osamosvojitve države od Sovjetske zveze leta 1991 dobil še nihče.
Druga najmočnejša sila v parlamentu je postala doslej opozicijska, skrajno desna Konservativna ljudska stranka Estonije (EKRE) s 16 odstotki oziroma 17 sedeži. Glede na zadnje volitve je izgubila dva poslanca. Njen vodja Martin Helme je v odzivu po vzoru nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovega brazilskega kolega Jaira Bolsonara govoril o ukradenih volitvah. "Ničesar nismo naredili narobe. Vse smo naredili prav in pošteno, v nasprotju s tistimi, ki so ukradli našo zasluženo zmago," je dejal Helme. Za presenečenje volitev pa velja liberalna stranka Estland 200, ki se je prvič uvrstila v parlament, njeni poslanci pa bodo zasedli kar 14 sedežev. Analitiki leta 2018 ustanovljeno stranko vidijo celo kot možno koalicijsko partnerico v novi vladi.
