Populacije živali so se zmanjšale za dve tretjini

Krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispevata k izbruhu virusov, kot je covid-19, so med glavnimi razlogi za upad velikosti in pestrosti živalskih populacij, razkriva Poročilo o stanju planeta 2020, ki ga vsaki dve leti izda Svetovni sklad za naravo (WWF) v sodelovanju z londonskim zoološkim društvom. "Eksplozija v svetovni trgovini, potrošnji in človeški populaciji, kot tudi velik premik k urbanizaciji so v zadnjih 50 letih spremenili svet. To povzroča velik pritisk na svet okrog nas, kar vodi do izgub habitatov, prelova rib in podnebnih sprememb," so zapisali v poročilu.
Poročilo o stanju planeta 2020 je celovita študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta (Living Planet Index, LPI), ki spremlja stanje populacij prostoživečih živali na svetu. LPI je razvilo londonsko zoološko društvo (Zoological Society of London), kaže pa, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68-odstotnim upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970-2016. Glavni razlogi za dramatičen upad so izguba habitata in degradacija vključno z izsekavanjem gozdov.

Najbolj ogroženi sladkovodni ekosistemi
"Poročilo o stanju planeta 2020 izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prostoživečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj," je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. "Ne moremo spregledati dokazov - ti veliki upadi populacije prostoživečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema."
Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno. Pri WWF Adria, ki deluje na območju Slovenije, opozarjajo predvsem na škodljive posledice jezov in hidroelektrarn in pozivajo k revitalizaciji rek in mokrišč. S tem bi med drugim izboljšali odpornost okolja na poplave in suše. S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi - od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane. Pri WWF pozivajo tudi k spremembi načina pridelave in uživanja hrane z uvedbo učinkovitejše in okolju prijaznejše trajnostne proizvodnje in trgovine s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.