(PORTRET) Jevgenij Prigožin: Kuhar, ki je Putinu zakuhal vojaški udar

Še lani je veljal za človeka, enega redkih, ki lahko kadar koli odprejo vrata soban ruskega predsednika Vladimirja Putina v Kremlju. Danes je v nemilosti, tako rekoč obsojen na smrt. Jevgenij Prigožin, 61-letni nesporni vodja skupine Wagner, paravojske, sestavljene iz plačancev in nekdanjih zapornikov, je v desetih letih prehodil pot od "udarne pesti" ruske trde moči doma in v tujini do državnega sovražnika številka ena.

Od Krima do Sirije

Nič kaj ugleden, debelušast plešasti možakar, ki je pod vojaško čelado in v neprebojnem jopiču, v katerega ima obvezno zataknjene tri okvirje streliva, videti precej komična pojava, ni v svojih dejanjih prav nič smešen. Prej okruten. Njegovi plačanci, večinoma ruski vojni veterani iz številnih vojn, ki jih je zakuhal prav Putin, zlasti tistih v Čečeniji in Gornjem Karabahu, pa še nekaj superveteranov iz Afganistana je vmes, so opravljali umazano delo tam, kjer ga redna ruska vojska ni mogla ali smela. O plačancih skupine Wagner so poročali zlasti, ko je šlo za vojne zločine v Siriji, pa tudi v številnih afriških državah, med drugim v Libiji, ter celo pri rabotah v Južni Ameriki. Skratka, Wagnerjevci so se pojavljali tam, kjer je imela Ruska federacija svoje prikrite interese in je Kremelj to plačal, in/ali tam, kjer so jih najemale tuje vlade, lokalni veljaki ali pa so šefi Wagnerja sami zavohali zaslužek - denimo z zlatom ali diamanti.

Uradni podatki pravijo, da je najemniško skupino Wagner leta 2014 ustanovil Dmitrij Utkin, veteran obeh čečenskih vojn, ki je bil več let zaposlen v ruski vojaško obveščevalni službi (GRU). Kot odkrit simpatizer nacizma je skupino poimenoval po skladatelju Richardu Wagnerju, najljubšem skladatelju Adolfa Hitlerja. Eden ključnih voditeljev skupine je že od začetka Prigožin, zdaj vplivni ruski poslovnež in med drugim lastnik podjetja Concord. V časih Sovjetske zveze je bil srednje vplivni kriminalec v tedanjem Leningradu, sedanjem St. Peterburgu, od koder izvira tudi Putin. Po prihodu iz zapora, kjer je služil kazen zaradi številnih premoženjskih in drugih deliktov, naj bi bil najprej odprl preprosto ulično okrepčevalnico, potem pa restavracijo v St. Peterburgu, kamor je menda zahajal Putin. Sledila je pogodba za catering za Kremelj in Prigožina se je oprijel vzdevek Putinov kuhar.

Pripadniki skupine Wagner so prvič postali opazn(ejš)i pri ruski zasedbi ukrajinskega polotoka Krim in delov regij Doneck in Lugansk, leto kasneje pa se je Rusija angažirala na strani sirskega predsednika Bašarja al Asada v tamkajšnji državljanski vojni. Že uradna ruska vojska, ki ji je med drugim poveljeval sedanji poveljnik ruske operacije v Ukrajini general Valerij Gerasimov (zaradi okrutnosti se ga je oprijel vzdevek General Armagedon), je brez milosti tolkla po upornikih, ko pa je bilo treba opraviti še posebej umazana dela, so menda nastopili plačanci Wagnerja.

Boj za vpliv v Kremlju

Ruska agresija na Ukrajino je Prigožinu, ki je postal nesporni voditelj skupine Wagner, odprla neslutene priložnosti. V prvih dneh "posebne vojaške operacije" naj bi bili Wagnerjevci v Kijevu skušali zajeti ali ubiti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, potem pa so se udejstvovali v bojih v bližini Kijeva, pri čemer naj bi v Buči, Irpinu in drugih mestih storili številne vojne zločine. Nato so se fokusirali na boje v Donbasu. Letos so meter po meter napredovali v spopadih za strateško precej nepomembno mesto Bahmut, že pred tem so si po tisočih žrtev na obeh straneh pripisali zasluge za osvojitev manjšega mesta Soledar. Največ žrtev na ruski strani naj bi bilo prav med Wagnerjevci, konkretneje med zaporniki, ki jih je Prigožin z obljubo o amnestiji po pol leta bojevanja, seveda s Putinovim blagoslovom, nanovačil v kazenskih kolonijah. Bahmut je padel v ruske oziroma Wagnerjevske roke v začetku maja, zdaj pa po umiku plačancev in tem, ko so osvojene položaje zasedle redne ruske enote, ukrajinska vojska počasi znova obkoljuje mesto.

Prav med spopadi za Bahmut je kulminiral že dalj časa trajajoči spor med Prigožinom in ruskim armadnim vrhom, konkretno obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in generalom Gerasimovom. Prigožin je iz dneva v dan bolj kritiziral vojsko, češ da mu ne da streliva in druge vojaške opreme, ter rusko birokracijo. Kritike je nato stopnjeval do obtožb, da ruski vojaki bežijo s položajev, da je taktika armadnega vrha zanič, zločinska in pogubna, na koncu je že trdil, da je bil začetek vojne v Ukrajini zgolj posledica osebnih ambicij posameznikov in ne tistega, ker je trdil uradni Kremelj ... V marsičem je imel verjetno prav - a v resnici je šlo predvsem za spopad za vpliv v Kremlju in Putinovem najožjem krogu. Očitno je, da je obrambni minister Šojgu pri tem zmagal, Prigožin pa izgubil. Šefa Wagnerja je zmotila tudi zahteva armadnega vrha, da voditelji vseh paravojaških skupin podpišejo pogodbo z vojsko in se podredijo skupnemu poveljstvu. Prigožinov "njet" je seveda odmeval tudi v Kremlju.

Zdaj naj bi bila ruska vojska v petek napadla eno od vojaških taborišč Wagnerjevcev in Prigožin je krenil v maščevalni pohod. Na Rusijo. Pohod, ki ga je Putin označil za vojaški oziroma državni udar. "Glede izdaje domovine: predsednik se globoko moti. Smo domoljubi," je Prigožin, ki trdi, da zahteva le srečanje s Šojgujem in Gerasimovom, oporekal Putinu. Zavrnil je tudi poziv k predaji, ki ga je na pripadnike Wagnerja z zagotovili varnosti med drugim naslovilo rusko obrambno ministrstvu: "Nihče se ne namerava predati na prošnjo predsednika, FSB ali kogarkoli drugega."

Med Rusi si je nabral kar nekaj simpatij. A resnica je le ena: Prigožin je vojni zločinec. Kot tudi tisti, proti katerim se kar naenkrat bori.