Vojislav Bercko
Le nekaj dni po tem, ko je zmagal na volitvah in osvojil šesti predsedniški mandat, je bil v spopadih z uporniki na severu države ubit 68-letni predsednik Republike Čad Idris Debi. Tako so sporočili iz čadske prestolnice N'Djamena in dodali, da je oblast prevzel njegov 37-letni sin, general Mahamat Idris Debi Itmo. Kaj dosti drugega o smrti predsednika, ki je državo vodil tri desetletja, nekaj ur po razglasitvi tega, da je umrl, ni bilo znano.
Dolgih 30 let je Idris Debi s trdo roko vodil Čad in veljal za zaveznika Zahoda
"Umrl je tako, kot je živel, svoboden in s puško v roki," je za francoski radio RFI dejal Abderahman Koulamala, svetovalec pokojnega predsednika. V državi so razpustili parlament in oblast predali vojaškemu svetu z Debijem mlajšim na čelu. Vojska je obljubila izvedbo svobodnih in demokratičnih volitev po 18-mesečnem prehodnem obdobju. V državi se je tudi takoj začelo dvotedensko obdobje žalovanja. Obenem je vojska naznanila policijsko uro, ki bo veljala med 18. in 5. uro, in zaprtje meja.
Na čelu države je pokojni Debi preživel tri desetletja in je veljal za enega od afriških voditeljev z najdaljšim stažem. Čadu je vladal z železno roko, odkar je leta 1990 z udarom prevzel oblast, a je bil obenem ključni zaveznik Francije, ZDA in drugih zahodnih sil v boju proti džihadističnim skupinam v nemirni sahelski regiji. Pred volitvami je Debi vodil kampanjo na temelju navedb o prispevku k miru in varnosti v regiji. A kot piše britanski BBC, je v državi naraščalo nezadovoljstvo nad tem, kako vlada upravlja naftne vire.
Minuli konec tedna se je Idris Debi, ki je veljal za enega ključnih zaveznikov Zahoda v boju proti islamskim skrajnežem, odpravil na fronto več sto kilometrov severno od N'Djamene, kjer naj bi bil obiskal vojake, ki so se na območju spopadali z uporniki iz vrst skupine, poimenovane Fronta za spremembe in soglasje v Čadu (Fact). Skupina, ki so jo leta 2016 ustanovili nekdanji vojaški častniki, je Debija pred volitvami, ki so bile 11. aprila, obtoževala represije. Svojo bazo so osnovali v Libiji v gorovju Tibesti, ki se razteza na severu Čada in jugu Libije. Na dan volitev je skupina izvedla napad na mejno postojanko in postopno napredovala proti prestolnici. Zadnji spopadi so izbruhnili v soboto. Glede na navedbe enega od generalov za agencijo Reuters naj bi bilo ubitih 300 upornikov, 150 pa zajetih. Na vladni strani naj bi življenje izgubilo pet vojakov. Skupina Fact je po drugi strani v ponedeljek sporočila, da je bil Debi ranjen, ni pa potrdila, da je umrl.
Čad je sicer država, ki meji na silno nestabilne sosede. Na Libijo na severu, Sudan z nemirno pokrajino Darfur na vzhodu ter Nigerijo in Niger na zahodu. Čadski uporniki naj bi bili tudi tesno povezani z libijskim generalom Kalifo Haftarjem, ki nasprotuje uradni vladi v Tripolisu in obvladuje jug Libije ter je v državljanski vojni že od leta 2011, ko so tamkajšnji uporniki z izdatno pomočjo zahodnih sil strmoglavili in ubili predsednika, polkovnika Moamerja Gadafija. Prav tako naj bi uporniki v Čadu imeli tesne povezave s teroristično mrežo Al Kaida, skupino Boko Haram in drugimi skrajno islamističnimi skupinami. Je tudi v osrčju tako imenovane regije Sahel, prehodnega območja med puščavo Saharo na severu ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu. Sahel obsega države Senegal, Mavretanijo, Mali, Burkino Faso, Niger, Nigerijo, Čad, Sudan, Etiopijo, Eritrejo, Džibuti in Somalijo.
